nazaj na seznam
25
Jun

Odrejena karantena delavcem

Po spletu se je pojavilo, da delodajalci opominjajo delavce, da ne smejo zapuščati države Republike Slovenije tudi v času koriščenja dopusta. Zaposleni so opozorjeni, da če zaradi karantene ali zaprtja meja ne bodo pravi čas prispeli domov, bodo njihovo odsotnost šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko dobijo izredno odpoved. 

 

Obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delavca izvajanje dela na delovnem mestu oz. v okviru vrste dela, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela. Po drugi strani pa je temeljna obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se z zaposlenim dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. 

 

Delavec je opravičen do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi dogovora socialnih partnerjev. Če je zaposlenemu s strani pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more izvajati dela, se takšna odsotnost presoja v okviru instituta višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila incident, ki ga ni bilo mogoče domnevati in se mu tudi ne izogibati ali ga odvrniti. 

 

Delavec je v skladu s 36. členom ZDR-1 obvezan sporočati delodajalcu o okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na uresničevanje njegovih pogodbenih obveznostih. V primeru nezmožnosti izvajanja dela zaradi odrejene karantene je primerno, da se delodajalcu pravočasno sporoči o odsotnosti. 

 

Primerno je poudariti, da je prosti čas delavca tisti čas, ko delavec ne opravlja dela in ni na razpolago delodajalcu, torej svobodno razpolaga s svojim časom. Ravnanje delavca v njegovem prostem času pa bi lahko bila upoštevana pri presoji prisotnosti elementov višje sile le v slučaju, ko delavec ni zmožen izvajati dela zaradi odsotnosti na delu, kot odraz njegovih dejanj v prostem času. Če so bili že pred odhodom zaposlenega v določeno tujo državo veljavni predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (incident ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti). Če zaposleni zaradi odrejene karantene ni zmožen opravljati dela in hkrati ni podana višja sila, potem se mora zaposleni z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela pa pomeni kršitev pogodbe in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca. 

 

Torej je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravna možnost delodajalca oziroma delavca, ki jo lahko izvede takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v prvem odstavku 109. člena odloča, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so v ZDR-1 navedeni v 110. členu (razlogi na strani delavca) in 111. členu (razlogi na strani delodajalca).

 

Vir: www.gov.si