02
Nov

Minimalna plača – kaj vključuje

Minimalna plača je zakonsko določeno najnižje plačilo, ki ga mora delodajalec zagotoviti zaposlenemu za opravljeno delo. Kljub temu pa se pogosto pojavljajo nejasnosti glede tega, kateri dodatki in povračila stroškov so vključeni v minimalno plačo ter kateri se izplačujejo posebej. Poznavanje teh razlik je pomembno tako za zaposlene kot za delodajalce, saj omogoča boljše razumevanje obračuna plače in pravic iz delovnega razmerja.

 

Minimalna plača v Sloveniji

Minimalna plača predstavlja najnižji zakonsko določen bruto znesek plačila za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Njeno višino določa država, znesek pa se praviloma usklajuje vsako leto.

 

Od 1. januarja 2026 minimalna plača v Sloveniji znaša 1.481,88 evra bruto. To pomeni, da mora zaposleni, ki opravlja delo za polni delovni čas, za opravljeno delo prejeti najmanj ta znesek, ob upoštevanju zakonskih določil. Zaposlenim, ki delajo krajši delovni čas, praviloma pripada sorazmerni del minimalne plače, razen v primerih, ko zakon določa drugače. Pomembno je tudi razlikovati med bruto in neto plačo. Bruto plača predstavlja znesek pred obračunom prispevkov in davčnih obveznosti, neto plača pa znesek, ki ga zaposleni prejme po zakonsko določenih odtegljajih.

 

Sestava minimalne plače

Minimalna plača vključuje plačilo za opravljeno delo v rednem delovnem času, vendar ne zajema vseh dodatkov in drugih prejemkov, do katerih je zaposleni lahko upravičen. Osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi, je lahko nižja od zakonsko določene minimalne plače. V takšnem primeru mora delodajalec zagotoviti doplačilo razlike do minimalne plače. Če ima zaposleni na primer določeno osnovno bruto plačo v višini 1.300 evrov, mu mora delodajalec za polni delovni čas in opravljeno delo v letu 2026 zagotoviti še 181,88 evra razlike do minimalne plače. Dodatki, ki se po zakonu ne vštevajo v minimalno plačo, se obračunajo posebej.

 

Dodatki in prejemki, ki niso vključeni v minimalno plačo

Zakon določa, da se v minimalno plačo ne vštevajo dodatki, določeni z zakoni, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Prav tako vanjo niso vključeni plačilo za delovno uspešnost, plačilo za poslovno uspešnost in povračila stroškov, povezanih z delom.

Med najpogostejše dodatke in prejemke, ki se obračunavajo ločeno, spadajo:

  • Dodatek za delovno dobo: zaposleni ga prejme glede na določila veljavne kolektivne pogodbe oziroma ustreznih pravnih podlag.
  • Dodatek za nočno delo: pripada zaposlenim, ki delo opravljajo v nočnem času.
  • Dodatek za nadurno delo: obračuna se za opravljene nadure.
  • Dodatek za delo ob nedeljah in praznikih: pripada zaposlenim za delo v posebnih časovnih okoliščinah.
  • Dodatek za posebne pogoje dela: izplačuje se v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi ali kolektivne pogodbe.
  • Plačilo za delovno uspešnost: se izplačuje glede na dosežene rezultate in določene pogoje.
  • Plačilo za poslovno uspešnost: se izplača, kadar je dogovorjeno in so izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo.

Poleg navedenega se v minimalno plačo ne vštevajo niti povračila stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter stroški službenih poti. Ločeno se obravnavajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine.

 

Osnovna plača, nižja od minimalne plače

V praksi imajo lahko zaposleni v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od zakonsko določene minimalne plače. To samo po sebi še ne pomeni kršitve zakonodaje. Delodajalec mora namreč poskrbeti, da zaposleni za opravljeno delo prejme najmanj zakonsko določeno minimalno plačo. Če osnovna plača tega zneska ne dosega, mora obračunati razliko. Pri tem dodatkov za delovno dobo, nočno delo, nadure in drugih zakonsko izključenih dodatkov ne sme uporabiti za doseganje minimalne plače. Na plačilni listi so zato lahko ločeno prikazani osnovna plača, razlika do minimalne plače, dodatki in povračila stroškov.

 

Pomen pravilnega obračuna plače

Pravilno obračunavanje plač je pomembno za zagotavljanje pravic zaposlenih in izpolnjevanje obveznosti delodajalcev. Zaposleni naj bodo pri pregledu plačilne liste pozorni predvsem na višino osnovne plače, morebitno razliko do minimalne plače ter pravilno obračunane dodatke. Pomembno je preveriti tudi povračila stroškov za prehrano in prevoz ter druga izplačila, do katerih so upravičeni. Če zaposleni opazi nepravilnosti ali posameznih postavk ne razume, je priporočljivo, da se najprej obrne na delodajalca oziroma pristojno osebo za obračun plač in zaprosi za pojasnilo.

 

Poznavanje pravic in obveznosti zaposlenih

Minimalna plača predstavlja pomemben del zaščite zaposlenih, vendar ne vključuje vseh prejemkov, ki jim lahko pripadajo iz delovnega razmerja. Zato je pomembno, da zaposleni poznajo razliko med osnovno plačo, minimalno plačo in dodatki ter razumejo posamezne postavke na plačilni listi. Pregleden in pravilen obračun plače prispeva k večjemu zaupanju med zaposlenimi in delodajalci ter zmanjšuje možnosti za nesporazume.

 

Poznavanje svojih pravic je pomembno, prav tako pa tudi izbira prave zaposlitve. Če razmišljate o novih kariernih izzivih, preverite aktualna prosta delovna mesta in poiščite priložnost zase.

 



Deli:

Nazaj na blog

Preverite seznam prostih delovnih mest

Področja dela

Kraji

Piškotki

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje in zagotavljanje kakovostnih vsebin. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih