Zaposlovanje tujih delavcev je za številna slovenska podjetja pomemben način pridobivanja kadra, predvsem na področjih, kjer je domačih kandidatov premalo. Pri zaposlovanju državljanov tretjih držav pa je treba pred začetkom dela urediti ustrezna dovoljenja. Pojma delovno dovoljenje in enotno dovoljenje se pogosto uporabljata skupaj, vendar ne pomenita istega. Za delodajalca je pomembno, da pozna osnovno razliko in pravočasno preveri, kateri postopek je potreben za posameznega kandidata.
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo
Enotno dovoljenje tujcem iz tretjih držav omogoča vstop v Slovenijo ter prebivanje, zaposlitev in delo v državi. Združuje pravico do prebivanja in pravico do dela v enem postopku. Enotno dovoljenje izda upravna enota, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa v postopku poda soglasje, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Postopek je tako zasnovan po načelu ene vloge oziroma enotnega postopka. Za prvo enotno dovoljenje lahko vlogo vloži tujec ali njegov delodajalec, pri čemer se način in kraj vložitve razlikujeta glede na vlagatelja in okoliščine posameznega primera.
Delovno dovoljenje se uporablja v posebnih primerih
Delovno dovoljenje danes ni splošno dovoljenje, ki bi ga potreboval vsak tujec za zaposlitev v Sloveniji. Izdaja se predvsem v primerih, ki jih posebej določajo predpisi oziroma mednarodni sporazumi. Pomemben primer so državljani Bosne in Hercegovine ter Srbije. Zanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izda delovno dovoljenje na podlagi mednarodnega sporazuma. To dovoljenje se nato v postopku pridobivanja enotnega dovoljenja upošteva kot soglasje Zavoda. Delovna dovoljenja se uporabljajo tudi pri sezonskem delu v kmetijstvu do 90 dni. Zato je treba pred začetkom postopka vedno preveriti, v katero skupino spada kandidat, ki ga želi podjetje zaposliti.
Glavna razlika med dovoljenjema
Enotno dovoljenje ureja tako prebivanje kot delo tujca v Sloveniji. Za večino državljanov tretjih držav, ki prihajajo v Slovenijo zaradi zaposlitve, je zato prav enotno dovoljenje osrednji dokument za zakonito prebivanje in delo. Delovno dovoljenje pa se uporablja v določenih posebnih primerih. Pri državljanih Bosne in Hercegovine ter Srbije samo delovno dovoljenje ne ureja njihove pravice do prebivanja v Sloveniji, temveč se upošteva v postopku izdaje enotnega dovoljenja. V praksi to pomeni, da izraza nista zamenljiva. Delodajalec mora glede na državljanstvo kandidata, vrsto dela in njegov trenutni status preveriti, kateri postopek je potreben.
Vloga delodajalca pri pridobivanju dovoljenja
Pri zaposlovanju tujega delavca lahko pomemben del postopka prevzame tudi delodajalec. Delodajalec lahko vlogo za prvo enotno dovoljenje vloži na upravni enoti v Sloveniji ali na slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini. Upravna enota nato v postopku po uradni dolžnosti pridobi potrebno soglasje Zavoda za zaposlovanje. Če pogoji za izdajo soglasja niso izpolnjeni, Zavod o tem obvesti upravno enoto, ki odloča o vlogi. Pred začetkom postopka je zato priporočljivo preveriti, ali kandidat in delodajalec izpolnjujeta zahtevane pogoje ter katera dokazila bo treba predložiti. Pravilno pripravljena dokumentacija lahko prepreči nepotrebne zaplete in dopolnjevanje vloge.
Posebnosti pri državljanih Bosne in Hercegovine in Srbije
Pri zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine in Srbije veljajo posebna pravila na podlagi mednarodnih sporazumov. Za zaposlitev pri slovenskem delodajalcu potrebujejo delovno dovoljenje, ki ga izda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Izdano delovno dovoljenje se nato šteje kot soglasje Zavoda v postopku izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Samo delovno dovoljenje torej še ne pomeni tudi urejene pravice do prebivanja v Sloveniji. Za delodajalca je pomembno, da postopkov ne obravnava ločeno, ampak preveri celoten postopek, ki ga mora kandidat opraviti pred zakonitim začetkom dela.
Državljani EU imajo drugačen položaj
Opisana pravila se nanašajo predvsem na državljane tretjih držav. Državljani držav članic Evropske unije imajo prost dostop do slovenskega trga dela in za zaposlitev praviloma ne potrebujejo delovnega ali enotnega dovoljenja. Posebna pravila veljajo tudi za državljane držav Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Prav zato je državljanstvo kandidata eden prvih podatkov, ki jih mora delodajalec preveriti pri zaposlovanju tujcev.
Dovoljenje uredite pred začetkom dela
Pri zaposlovanju tujcev je pomembno, da podjetje pravočasno začne potrebne postopke in preveri veljavnost dokumentacije. Sklenjena pogodba o zaposlitvi sama po sebi tujcu še ne daje pravice do dela, če za njegovo zaposlitev potrebuje ustrezno dovoljenje. Prav tako je treba spremljati veljavnost dovoljenj in pravočasno poskrbeti za njihovo podaljšanje. Pri spremembi delodajalca, delovnega mesta ali drugih okoliščin so lahko potrebni dodatni postopki oziroma odobritve.
Pravilno urejen postopek olajša zaposlitev tujega delavca
Zaposlovanje tujcev je lahko nekoliko zahtevnejše od zaposlovanja kandidatov, ki imajo prost dostop do slovenskega trga dela. Najpomembneje je, da delodajalec že na začetku preveri status kandidata in ugotovi, katero dovoljenje oziroma postopek potrebuje. S pravočasno pripravljeno dokumentacijo in poznavanjem osnovnih razlik med posameznimi dovoljenji se lahko podjetje izogne zamudam ter kandidatu omogoči urejen začetek zaposlitve.
Potrebujete nove sodelavce?
Podjetjem pomagamo pri iskanju in izboru ustreznih kandidatov. Preverite naše kadrovske rešitve in poiščite pravi kader za svoje podjetje.
