Pri bolniških odsotnostih veljajo nova, strožja pravila, ki jih morajo poznati tako zaposleni kot delodajalci. Spremembe se nanašajo predvsem na hitrejše obveščanje osebnega zdravnika, obvezni osebni pregled in možnost zadržanja bolniškega nadomestila, če zaposleni ne ravna v skladu s pravili. Čeprav se osnovna pravica do bolniške odsotnosti ni spremenila, so postopki po novem bolj jasno določeni. Namen sprememb je večja odgovornost zavarovancev, boljši nadzor nad bolniškimi odsotnostmi in preprečevanje morebitnih zlorab.
Zdravnika je treba obvestiti takoj
Ena najpomembnejših sprememb je krajši rok za prijavo bolniške odsotnosti. Zaposleni mora osebnega zdravnika o razlogu za bolniško odsotnost obvestiti isti dan, ko nastopi razlog za odsotnost, oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. To pomeni, da z obveščanjem zdravnika ni več priporočljivo odlašati. Če zaposleni zdravnika ne obvesti pravočasno, se lahko zgodi, da mu bolniška odsotnost za nazaj ne bo priznana. Posledično lahko za določene dneve ostane brez pravice do bolniškega nadomestila. Zdravnika je mogoče obvestiti osebno, po telefonu, prek portala za paciente ali po drugih elektronskih poteh, če jih ambulanta omogoča.
Obvezen osebni pregled najpozneje četrti dan
Nova pravila določajo tudi, da mora osebni zdravnik pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo opraviti osebni pregled zavarovanca najpozneje četrti dan od začetka bolniške odsotnosti, če ta še traja. Osebni pregled je pomemben zato, da zdravnik preveri zdravstveno stanje zaposlenega in upravičenost nadaljnje odsotnosti z dela. Pregled je obvezen tudi pred prvim predlogom za podaljšanje bolniške odsotnosti pri imenovanem zdravniku ZZZS. Izjeme so možne v primerih, ko zaposleni zaradi objektivnih zdravstvenih razlogov ne more priti na pregled. To je lahko na primer bolnišnično zdravljenje, okrevanje po večji operaciji, poškodba z mavcem ali longeto, zdravljenje s kemoterapijo ali nevarnost okužbe z nalezljivo boleznijo. Takšni razlogi morajo biti ustrezno zabeleženi v zdravstveni dokumentaciji.
Kaj se zgodi, če zaposleni zamudi rok?
Če zaposleni osebnega zdravnika ne obvesti pravočasno, zdravnik bolniške praviloma ne more odpreti za nazaj, temveč samo za naprej. To lahko pomeni izgubo bolniškega nadomestila za dan ali več dni.
Primer: če zaposleni zboli v petek, ambulanta osebnega zdravnika pa ponovno dela v ponedeljek, mora zaposleni zdravnika obvestiti najpozneje v ponedeljek. Če to stori šele v torek, mu lahko zdravnik bolniško odpre šele od torka naprej. Za petek in ponedeljek v tem primeru ne bi bil upravičen do bolniškega nadomestila. Zato je pomembno, da zaposleni ob bolezni čim prej stopi v stik z osebnim zdravnikom in ne čaka več dni.
Možno je tudi zadržanje bolniškega nadomestila
Nova pravila predvidevajo tudi možnost začasnega zadržanja izplačila bolniškega nadomestila. Do zadržanja lahko pride, če zaposleni osebnega zdravnika ne obvesti pravočasno, se brez upravičenega razloga ne odzove vabilu na pregled, ne upošteva navodil za zdravljenje ali ovira nadzor nad bolniško odsotnostjo. Zadržano nadomestilo se lahko izplača naknadno, ko razlogi za zadržanje niso več prisotni. To je na primer takrat, ko se zaposleni udeleži pregleda, začne upoštevati navodila zdravnika ali ne ovira več postopka nadzora.
S 1. julijem je predvideno tudi avtomatsko obveščanje o predpisanih režimih gibanja med bolniško odsotnostjo. Zaposleni bodo navodila prejeli prek sistema zVEM, delodajalci pa prek sistema SPOT. Nova pravila zato prinašajo večjo odgovornost zaposlenih, hkrati pa delodajalcem omogočajo boljši pregled nad odsotnostmi in lažje načrtovanje dela.
