Bolniške odsotnosti so normalen del delovnega razmerja. Vsak zaposleni lahko zboli, se poškoduje ali potrebuje čas za okrevanje. Hkrati pa so bolniške odsotnosti za podjetja velik organizacijski in finančni izziv, še posebej kadar pride do zlorab ali nejasnosti pri spoštovanju navodil med bolniškim staležem.
Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega staleža se že kažejo prvi konkretni učinki. Po podatkih ZZZS je bilo v začetku letošnjega leta manj izgubljenih delovnih dni kot v enakem obdobju lani. Pri odsotnostih, ki bremenijo obvezno zdravstveno zavarovanje, je bil upad približno 9 %, pri odsotnostih v breme delodajalcev pa kar 20 %.
Še posebej izrazit je upad pri krajših bolniških odsotnostih, ki jih praviloma krijejo delodajalci. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v primerjavi z lanskim obdobjem približno 420.000 izgubljenih delovnih dni manj, kar naj bi delodajalcem prineslo okoli 35 milijonov evrov prihranka. Ob tem se je okrepil tudi nadzor na terenu. ZZZS je v zadnjega pol leta skoraj podvojil število laičnih kontrolorjev, ki preverjajo, ali posamezniki med bolniškim staležem spoštujejo predpisana navodila. V letu 2025 so opravili približno 5.500 nadzorov, letos pa jih načrtujejo več kot 8.000. Pomembno je poudariti, da strožji nadzor ne pomeni odvzema pravice do bolniške odsotnosti. Namen ukrepov ni pritisk na zaposlene, ki so dejansko bolni ali poškodovani, temveč preprečevanje zlorab in večja pravičnost do vseh, ki bolniško odsotnost res potrebujejo.
Za delodajalce to pomeni več jasnosti in lažje načrtovanje dela. Vsaka odsotnost namreč vpliva na organizacijo, še posebej v manjših kolektivih, kjer mora delo pogosto prevzeti nekdo drug. Manj neupravičenih odsotnosti pomeni manj prekinitev delovnega procesa, manj dodatnih obremenitev za sodelavce in nižje stroške za podjetje.
Na drugi strani pa morajo zaposleni med bolniškim staležem upoštevati navodila zdravnika oziroma ZZZS. Bolniška odsotnost ni prosti čas, ampak obdobje zdravljenja in okrevanja. Če ima zaposleni določen počitek doma, mora to spoštovati. Če ima dovoljen odhod od doma zaradi pregleda, terapije ali drugega razloga, naj se ravna skladno z navodili.
Delodajalci pri tem ne smejo presojati zdravstvenega stanja zaposlenih, lahko pa poskrbijo za jasne interne postopke. Priporočljivo je, da zaposleni vedo, komu sporočijo odsotnost, kako obvestijo delodajalca o podaljšanju bolniške in kakšna so osnovna pričakovanja glede komunikacije. Ključ je v ravnotežju. Bolniška odsotnost mora ostati pravica zaposlenega, ko jo ta res potrebuje. Hkrati pa jasna pravila in ustrezen nadzor pomagajo preprečevati zlorabe, ki škodujejo delodajalcem, sodelavcem in celotnemu sistemu. Za podjetja je zato najboljša pot urejena kadrovska dokumentacija, spoštljiva komunikacija in jasno postavljena pravila. Tako je manj prostora za nesporazume in več prostora za zaupanje med zaposlenimi in delodajalci.
