Z začetkom leta so začela veljati nova pravila glede nadzora bolniških odsotnosti, ki pomembno vplivajo na razmerje med delodajalci in zaposlenimi. Čeprav podrobna izvedbena pravila še niso v celoti sprejeta, zakon že zdaj uvaja spremembe, ki jih delodajalci ne morejo več prezreti. Gre predvsem za večjo vlogo zdravnikov pri določanju režima bolniške odsotnosti in posledično za drugačen pristop k nadzoru.
Kaj je glavna novost?
Ključna novost je obveznost osebnega zdravnika, da zaposlenemu pisno določi režim ravnanja med bolniškim staležem. Ta režim opredeljuje, kako se sme zaposleni v času bolniške obnašati, ali mora biti doma, ali so dovoljeni izhodi in v kakšnem obsegu ter ali gre za tako imenovani aktivni bolniški stalež. Namen te ureditve je večja jasnost glede dovoljenega ravnanja, ne pa razkrivanje zdravstvenega stanja zaposlenega.
Delodajalec ima pravico do vpogleda v ta režim ravnanja, vendar brez kakršnihkoli podatkov o diagnozi ali zdravstvenih razlogih za odsotnost. S tem zakon skuša uravnotežiti pravico delodajalca do nadzora in pravico zaposlenega do varstva osebnih in zdravstvenih podatkov.
Pravila še niso enotna
Enotnih pravil, kako natančno mora biti režim zapisan, za zdaj še ni. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima čas do konca marca 2026, da pripravi podrobnejša navodila in poenoti prakso. Do takrat zdravstveni domovi režime določajo različno, pogosto glede na lastne interne usmeritve in presojo posameznega zdravnika. To pomeni, da se delodajalci trenutno srečujejo z neenotnimi praksami, kar lahko povzroča dodatno negotovost.
Tudi tehnična rešitev za avtomatično posredovanje teh navodil še ni vzpostavljena. V praksi lahko delodajalec informacije pridobi le na podlagi utemeljenega pisnega zahtevka, pri čemer osebni zdravnik posreduje izključno navodila o ravnanju med bolniško odsotnostjo. Postopki so trenutno večinoma ročni in administrativno zahtevni, zato je pomembno, da delodajalci ravnajo premišljeno in v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Nadzor bolniških odsotnosti
Spremembe se kažejo tudi pri samem nadzoru bolniških odsotnosti. Ta se ne osredotoča več zgolj na vprašanje, ali je zaposleni doma, temveč predvsem na to, ali ravna skladno z zdravnikovimi navodili. V ospredje tako stopa vsebina ravnanja zaposlenega in primerjava med dovoljenim ter dejanskim vedenjem. Pričakovati je več nadzorov s strani ZZZS in večjo uporabo nadzornih mehanizmov v primerih, kjer obstajajo utemeljeni sumi nepravilnosti.
Za delodajalce nova ureditev pomeni več pravne podlage za nadzor, hkrati pa tudi več odgovornosti. Nadzor mora biti vedno utemeljen, sorazmeren in izveden na način, ki ne posega v zdravstveno zasebnost zaposlenih. Ključno je, da se delodajalci opirajo na pisna navodila zdravnika in se izogibajo lastnim razlagam, ki bi lahko vodile v pravne zaplete.
Spremembe se bodo v prihodnjih mesecih še dodatno pojasnjevale, zato je priporočljivo sproti spremljati uradna pojasnila in končno ureditev.
