Pravilnik o varnosti in zdravju delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki je začel veljati 1. avgusta 2024, prinaša jasne obveznosti delodajalcem glede dodeljevanja nalog, ki vključujejo fizično premikanje bremen. Pravilnik zajema dejavnosti, kot so dvigovanje, nošenje, spuščanje, potiskanje, vlečenje in premikanje bremen s človeško silo. Delo v takšnih pogojih pogosto predstavlja tveganje za zdravje, predvsem zaradi možnosti kostno-mišičnih obolenj.
Ena ključnih zahtev novega pravilnika je, da delodajalci v primerih visokih obremenitev zagotovijo uporabo primerne dvižne opreme. Prav tako morajo opraviti oceno tveganja pri ročnem premeščanju bremen, bodisi z uporabo Metode ključnih kazalnikov ali drugih primerljivih metod, ki omogočajo ustrezno zaščito zdravja. Ta ocena tveganja je zdaj obvezen del splošne ocene tveganja, ki je določena v skladu s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Inšpektorat za delo je uvedbo pravilnika označil kot pomemben napredek pri varovanju zdravja delavcev in nadaljuje z rednimi nadzori, da zagotovi skladnost delodajalcev s predpisanimi varnostnimi ukrepi.
Ocena tveganja mora vključevati podatke, kot so:
• metoda in ključni kazalniki za oceno tveganja,
• dejavniki tveganja, opredeljeni v Prilogi 1 pravilnika,
• rezultati meritev, ki vključujejo čas, maso, pogostost, sile in toplotne pogoje,
• ocena stopnje tveganja,
• ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja.
Delodajalci morajo pri dodeljevanju nalog upoštevati zdravstvene zmožnosti delavcev, ki so opredeljene v zdravniških potrdilih s področja medicine dela, in tudi prilagoditi naloge glede na starost, spol in telesne sposobnosti delavcev.
Določeno je tudi, da morajo delodajalci delavce seznaniti s potencialnimi tveganji ter jih ustrezno teoretično in praktično usposobiti za varno izvajanje del pri premeščanju bremen.
Inšpektorat je avgusta letos pričel z usmerjenimi nadzori na tem področju, pri čemer je do 25. oktobra izvedel 77 inšpekcijskih pregledov. Pregledi so se osredotočili na delodajalce različnih velikosti v panogah, kot so gradbeništvo, proizvodnja in trgovina.
Rezultati pregledov so pokazali, da številni manjši delodajalci (zlasti tisti z do 49 zaposlenimi) niso pravočasno pripravili ocene tveganja in izvedli potrebnih ukrepov v skladu z novimi pravili. Veliko teh podjetij je pričelo z izvajanjem ukrepov šele po začetku uporabe pravilnika ali po inšpekcijskem pregledu.
Po podatkih pregledov je le 29 odstotkov delodajalcev opravilo presejalni test, oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pa je izvedlo zgolj 21 odstotkov. Pri desetih odstotkih pregledanih delodajalcev je bila zaznana znatno povečana stopnja tveganja za kostno-mišična obolenja.
Inšpektorat za delo napoveduje nadaljnje nadzore za izboljšanje skladnosti s predpisi, da bi okrepil varnost in zdravje delavcev v delovnem okolju.
