Slovenija se že nekaj let sooča z izrazitim pomanjkanjem delovne sile, ki postaja vse večji izziv za podjetja. Statistični podatki kažejo, da se je število delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji v zadnjem desetletju povečalo za 17 odstotkov, s približno 793 tisoč na več kot 933 tisoč, vendar je demografski trend nasproten. Število ljudi, starih od 20 do 64 let, ki predstavljajo jedro delovne sile, se je v istem obdobju zmanjšalo za več kot 70 tisoč.
Do leta 2100 se bo po napovedih Eurostata število prebivalcev v Sloveniji zmanjšalo za 7,5 odstotka, medtem ko bo delovno sposobno prebivalstvo upadlo za več kot 20 odstotkov. V prihodnjem desetletju bomo izgubili več kot 50 tisoč posameznikov v tej starostni skupini.
Zaradi teh demografskih sprememb se podjetja že več let soočajo z resnimi kadrovskimi izzivi. Razlika med številom delovno aktivnih prebivalcev in delovno aktivnimi državljani Slovenije se povečuje, kar pomeni, da v Sloveniji dela vedno več tujcev. Lani je v Sloveniji delalo 132 tisoč tujih državljanov, večinoma moških in predvsem iz držav, ki niso članice EU. Največ tujih državljanov je zaposlenih v gradbeništvu, kjer predstavljajo skoraj polovico vseh delovno aktivnih, sledijo pa promet, skladiščenje ter druge poslovne dejavnosti.
Tuji delavci opravljajo predvsem fizična dela v gradbeništvu, montaži, kovinarstvu, predelavi živil ter drugih panogah, kjer so potrebe po kadru največje. V zadnjih letih je opazen trend povečanja zaposlovanja tujih državljanov, še posebej v panogah, kjer so potrebe po kadru najvišje, kot so promet, skladiščenje in gradbeništvo. Še posebej pomembno je, da se povečuje tudi delež tujih delavcev z dolgoročnimi pogodbami, kar kaže na njihov rastoč pomen v slovenskem gospodarstvu.
Pomanjkanje kadra predstavlja velik izziv za podjetja, saj pomeni, da podjetja nimajo na voljo dovolj delavcev, kar omejuje njihovo sposobnost za rast in razvoj. Pomladanski napovednik zaposlovanja Zavoda RS za zaposlovanje opozarja, da bo v prihodnje potrebnih več kot 35 tisoč novih delavcev za zapolnitev prostih delovnih mest. Velika podjetja imajo največ težav z iskanjem kadrov, saj več kot 80 odstotkov velikih podjetij poroča o težavah pri iskanju ustreznih delavcev. Med najbolj iskanimi profili so varilci, vozniki, delavci za preprosta dela, elektroinštalaterji, čistilci, natakarji, kuharji, prodajalci ter strokovnjaki za svetovanje in organizacijo.
Pomanjkanje kadra lahko vodi do resnih posledic za podjetja. Napovednik zaposlovanja kaže, da je zaradi pomanjkanja kadrov 13 odstotkov delodajalcev moralo zmanjšati obseg proizvodnje ali storitev, desetina pa je odložila načrtovano širitev. Nekatera podjetja so se zaradi pomanjkanja delavcev morala zateči k naduram ali zunanjim izvajalcem, kar je dolgoročno nevzdržno.
Pomanjkanje kadra ne vpliva le na proizvodnjo, temveč tudi na širši gospodarski kontekst. Višji stroški dela zaradi pomanjkanja kadrov lahko zmanjšajo konkurenčnost podjetij, povečajo cene dobrin in storitev ter zmanjšajo kupno moč. Manjša proizvodnja dobrin in storitev lahko vodi do izgube tržnih deležev doma in v tujini, kar je razvojno škodljivo.
Iskanje kadrov v tujini ni nujno dolgoročna rešitev, saj se s pomanjkanjem delavcev soočajo tudi druge države EU, ki so lahko bolj privlačne za delavce zaradi višjih plač in boljših delovnih pogojev. Slovenija mora zato razmisliti tudi o drugih rešitvah, kot so avtomatizacija, tehnološko prestrukturiranje in spodbujanje prekvalifikacij.
Tehnologija lahko pomaga pri reševanju pomanjkanja kadrov, vendar slovensko gospodarstvo še vedno stavi na delovno intenzivne dejavnosti, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega. Pomanjkanje kadrov lahko podjetja spodbudi k iskanju novih priložnosti in inovacij, vendar to zahteva ustrezen menedžment, znanje in čas. Poleg tega bo potrebna tudi ambicioznejša pokojninska reforma in večja naklonjenost vseživljenjskemu učenju in usposabljanju, kar bo ključnega pomena za prilagoditev trgu dela v prihodnosti.
