Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila dogodek na temo zaposlovanja tujcev. Poudarek dogodka je bil na iskanju rešitev za poenostavljanje postopkov zaposlovanja tujcev. V pogovoru so sodelovali določeni predstavniki podjetji in pristojnih ministrstev, kateri so navedli trenutne probleme in predlagali vrsto rešitev, tako interventih kot tudi organizacijskih.
Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je izpostavil, da pomemben družbeni konsenz za zaposlovanje oseb iz tujih držav. V Sloveniji smo prišli do točke, ko določenih zaposlitev ne moremo zapolniti z našo delovno silo, zato potrebujemo delavce iz tujine. Prav tako posamezne panoge zahtevajo izobrazbo in znanja, ki jih naš sistem za enkrat še nima. G. Cantarutti je poudaril, da je namen dogodka, da ugotovimo na kakšne načine lahko znotraj obstoječe zakonodaje pospešimo in poenostavimo postopke.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je predstavil ekonomski pomen in okvir problematike zaposlovanja tujcev. Primankljaj delavcev je evropska problematika in ne samo slovenska. V Sloveniji trenutno prevladujemo z deležom tuje delovne sile nad evropskim povprečjem, ki je 12 %. Največ delavcev iz tujih držav je zaposlenih v gradbeništvu (lani 27.000), predelovalnih dejavnostih (lani 22.000) ter prometu in skladiščenju (lani 16.000). Rast dodane vrednosti v teh dejavnostih je višja kot v ostalih.
Pridobivanje dovoljnenj za tujce predstavlja izkušnje in izzive. Težave pridejo tudi pri iskanju visokokvalificiranega kadra. Rabimo konkurenčno poslovno in družbeno okolje zato, da sploh lahko sodelujemo v tekmi držav za usposobljene kadre. Mag. Janko Burgar, podpredsednik za strateški razvoj v družbi COSYLAB d.d., je nanizal nekaj predlogov, kot npr. hitre postopke (»Fasttrack«) za visokotehnološke (IT) strokovnjake in e-podprte procese.
Večinoma iščemo delovno silo pretežno v Srbiji ali Bosni, ampak so priložnosti vedno manjše, saj so standardi v teh državah že skladni z našimi. Žal bilateralni sporazum ne zagotavlja učinkovitejšega postopka zaposlovanja če primerjamo z zaposlovanjem tujcev iz tretjih držav. Katja Raztresen, vodja računovodstva v podjetju JURČIČ & CO., d.o.o., dodaja, da ni vidnega učinka povečanja zaposlenih na upravnih enotah in predlaga digitalizacijo in racionalizacijo upravnih postopkov ter iskanje ustreznih poenostavitev.
Primanjkljaji delavcev se kažejo v vseh gospodarskih panogah. Na delavce iz tujih držav se zanaša vedno več podjetji. V Sloveniji nismo samozadostni za določena delovna mesta in v tujih državah konkurenca je večja je komentiral Dejan Stamenič, član poslovodstva Adecco Slovenija & direktor Adecco Srbija, ADECCO H.R. d.o.o.
Pri tujih študentih bi morali izkoristiti zaposlitvene priložnosti - ko končajo študij bi se lahko zaposlili v Sloveniji vendar so od tega odvrnjeni zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov. Mateja Kozole, vodja Kadrovske službe na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstavila težave s katerimi se študenti iz tujine in fakultete soočajo v praksi. Na žalost pa so postopki za vstop tujih študentov iz neevropskih držav so administrativno zapleteni in odvračajo mlade od te priložnosti.
Ugotovitve posveta in okrogle mize je strnila Andreja Sever, direktorica Službe za razvoj kadrov in izobraževanje pri GZS.
1. Urgentno reševanje nastalih težav, po možnosti s sprejetjem interventnega ukrepa, ki bi se posvetil reševanju zaostankov in operativni optimizaciji postopkov reševanja vlog za zaposlovanje tujih delavcev. Videli smo, da obstaja pripravljenost, da se to naredi za visokokvalificirane kadre in podjetja z visoko dodano vrednostjo, kar pozdravljamo, vendar pa tudi na ostalih področjih že zelo dolgo opozarjamo na velike težave, zato menimo, da bi bilo potrebno v tem trenutku pristopiti k interventnim ukrepom širše, pri čemer predlagamo:
2. Izpostavljeni so bili tudi predlogi za organizacijske izboljšave:
Predstavniki gospodarstva pri tem ponujajo pomoč, da bi tako preprečili škodo, ki se zaradi pomanjkanja kadra na koncu odrazi ne le pri podjetjih, ampak v celotni družbi.
