Prva zaposlitev mladih. Prehod v dobo odraslosti. In doseganje ekonomske neodvisnosti. Vse to so običajni izzivi mladih, s katerimi se soočajo ob prehajanju na trg dela. Prehod iz obdobja izobraževanja v obdobje zaposlitve je sam po sebi izjemno realističen pojav, saj prinaša pomembne spremembe v življenju mladega posameznika. Vključevanje v novo socialno okolje, samo-prepoznavanje v novih vlogah, spoznavanje novih življenjskih situacij in prevzemanje odgovornosti namreč prinašajo obilico stresa.
Še bolj stresne pa so statistike, ki kažejo relativno visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi. Mlajša populacija ostaja med najbolj rizičnimi ravno zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj, manj doslednih veščin iskanja zaposlitve ter hkrati nezadostne informiranosti o trgu dela.
Vseeno pa ni nujno, da posameznik pridobi težavno izkušnjo že ob samem začetku pri iskanju prve polne zaposlitve. Z aktivnim pristopom že v času študija je tako možno vplivati ter izboljšati vse vidike procesa osamosvajanja. Ob vsem tem pa neznansko uživati.
Koristno je, da dijaki in študentje pred zaključkom študija dobro razmislijo o pridobitvi delovnih izkušenj in razvoju svojih kompetenc. Iskanje dela ostaja proces, ki podoben pripravi ponudbe: kandidat prepozna dodano vrednost, ki bi jo doprinesel k podjetju, zato preko življenjepisa, motivacijskega pisma, testiranj in razgovorov ves čas predstavlja lastno ponudbo in utemeljuje svojo vrednost. Zato je ključno pridobivati izkušnje ter priti v stik s čim več organizacijami ter njihovim delovanjem. Mladi tako prepoznavajo sinergije z organizacijami, nabirajo informacije, mrežijo ter pilijo strategijo za čim bolj učinkovit proces pridobitve zaposlitve.
Kadrovniki v večini slovenskih podjetij še vedno dajejo prednost kandidatom, ki imajo za seboj vsaj nekaj delovne prakse. S študentskim delom mladi razvijajo različne spretnosti, ki jih delodajalci iščejo. Vemo, da večina študijskih programov nima veliko stika s praktičnim delom, zato je študentsko delo priložnost za nabiranje izkušenj in izpopolnjevanje znanja. Študent se prvič sooči z organizacijo in delom v njej. Uči se vedenja, hkrati pa se prepoznava v različnih kariernih situacijah. Delodajalci imajo na drugi strani priložnost, da odkrijejo talente ter spoznajo potencialni kader za svojo družbo.
Čeprav izkušnje pridobljene v času študentskega statusa večinoma niso izkušnje s področja, ki ga študent študira, so kljub temu dragocene, saj študent na njihovi podlagi gradi svoje nadaljnje izobraževanje in napredovanje. Na ta način pridobiva prva priporočila, pomemben pa je tudi vidik mreženja, v sklopu katerega si nabere dragocene stike.
Razvoj strategije predstavlja pomemben korak k uspešnemu situiranju na trgu. Najbolje je, da si študent tekom študija skuša pridobiti perspektivne delodajalce, pri katerih bi opravljal občasna strokovna dela s svojega področja študija. Tudi če je delo kratkoročno projektno, lahko postane pomembna referenca za življenjepis. Od študenta se pričakuje, da zna prepoznati pomen projekta ter je zmožen definirati pridobljena znanja. Znanja so lahko tehnična, strokovna ali zgolj organizacijska. Hkrati pa vsaka povezava šteje ter lahko predstavlja vstopno točko za pridobitev super službe po študiju: velika verjetnost je, da bo delodajalec, ki je zadovoljen s delom, študenta redno zaposlil ali ga priporočil drugemu delodajalcu.
Delovne izkušnje niso nujno povezane zgolj s plačanim delom. Skupinskega dela in vodenja projektov se lahko študentje naučijo preko prostovoljnega dela, dela v študentski organizaciji, v poslovnih krožkih ali pristopijo k organizaciji dogodkov. Vsaka izkušnja šteje. Sploh, če jo zna študent zapakirati v smiselno celoto ter jo argumentirati svojemu potencialnemu zaposlovalcu.
Na trgu dela lahko študent poleg izobrazbe in konkretnih delovnih izkušenj predstavi tudi kakršnekoli druge prednosti kot so prožnost, pripravljenost prilagajati se delovnim procesom, timsko delo, sposobnost hitrega učenja ter pridobivanja novih znanj in veščin.
Mladim, ki si želijo poiskati študentsko delo svetujemo, da redno spremljajo ponudbe del ter skušajo biti kar se da pripravljeni. Še posebno pred poletno sezono prihaja do zapolnitve mest, zato je priporočljivo da študentje začnejo iskati delo že prej, v aprilu in maju.
Ponudba študentskega dela je relativno pestra, vendar je najbolje ohraniti možnost izbire ter se odločati med najbolje plačanimi deli, hkrati pa zanimivimi, ki bodo prinesle edinstveno izkušnjo.
Še posebno pomembno je, da se dijaki in študenti med samim iskanjem, dobro pozanimajo o plačilni disciplini delodajalca. Koristno je preveriti način dela ter preudarnost pri obračunavanju in kompenziranju. Informacije je najbolje pridobivati ob povezovanju z ostalimi študenti, hkrati pa ostaja pomembnega vloga študentskega servisa, da predstavlja kanal pretoka informacij ter posreduje v primeru nedisciplin. Na nas je, da prisluhnemo študentom ter spodbudimo podjetja k plačevanju, ter z neplačniki enostavno nehamo sodelovati. V AGADO študentskem servisu sicer večino plačil opravimo v naprej, kar pomeni, da so študentje zaščiteni k prejemu dohodka, tudi v primeru, da obveznosti niso poravnane. Na spletu obstajajo tudi portali ter spletne strani, ki naslavljajo plačno nedisciplino, najbolj zanesljiv vir pa ostaja spletna stran neplačniki.info.
Pred začetkom dela je pomembno, da se študent jasno dogovori glede okoliščin dela. Z delodajalcem naj se dogovori glede urne postavke (ali povrnitev stroškov v primeru prostovoljnega dela), delovnem času, načinu dela v podjetju ter pričakovanji. Najbolje se je že v samem začetku izogniti nepotrebnim nesporazumom ter pravice in pričakovanja jasno definirati. V primeru nadaljnjih nesoglasij se študentje vedno lahko obrnejo na nas. Tako se v vlogi mediatorja trudimo ohranjati korektne in prijetne izkušnje na strani vseh.
Mladi lahko pričnejo z delom, ko dopolnijo 15. let ter imajo status študenta ali dijaka. S 1. januarjem 2020 se je minimalna urna postavka na študentsko delo povišala za deset odstotkov, iz 4,89 evrov bruto (4,13 evrov neto) na 5,40 evrov bruto (4,56 evrov neto). Minimalna postavka za študentsko delo se prilagaja v skladu z rastjo povprečne plače ter usklajevanjem javnih financ (določena z ZUJF). 15 odstotna sprememba med bruto in neto postavko predstavlja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se šteje v pokojninsko dobo študenta.
Trenutno je z minimalno postavko plačanih približno dvajset odstotkov študentskih del. Povprečno plačilo znaša približno 5,9 evrov bruto (5,1 eur neto). Povprečno plačilo variira predvsem zaradi različnih razsežnosti načina dela ter strokovnosti, ki je potrebna zanj. V osnovi je študentsko delo razdeljeno na preprosta dela, strokovna dela in visoko strokovna dela. So pa urne postavke določene zelo različno.
Preprosta dela zahtevajo predvsem psihofizične sposobnosti: dela v proizvodnji so običajno plačana minimalno (5,4 evra bruto), prav tako pakiranje in deklariranje. Dela na bencinskih servisih so plačana 5,8 evrov, v avtopralnici približno 5,9 evrov. Dela na pošti znašajo 6,0 evrov bruto (voznik na pošti, zlaganje kuvert, prekladanje paketov ipd). Čiščenje znaša približno 6,4 evrov, deljenje letakov 7,0 evrov ter izvajanje selitev 7,8 evrov bruto in več.
Strokovna dela običajno zahtevajo usposobljenost srednješolskih programov: delo na računalniku, projektno delo, administrativno delo, prodaja (5,7 evrov bruto), delo receptorja (5,8 evrov bruto) računovodska in knjigovodska dela (6,0 evrov bruto), dela v strežbi (6,2 evrov bruto in več).
Višje strokovna študentska dela pa zadevajo višja znanja in kompetence, saj gre za specifično naravo dela. V kategorijo spada pomočnik vzgojitelja (5,4 evrov bruto). Bolje plačano je delo v marketingu (6,4 evrov bruto), organizacijska dela (6,5 evrov bruto), projektiranje (6,6 evrov), grafično oblikovanje (6,8 evrov), prevajanje se običajno izplačuje po pripravljeni strani prevoda. Dobro plačano je delo inštruktorja (inštrukcije strokovnih predmetov), kar znaša 9,3 evrov bruto in več. Najbolje plačano pa je delo vaditelja in učitelja plavanja (oboje 11,1 evrov bruto ali več).
V študentskem servisu AGADO opažamo največ ponudbe del v Osrednjeslovenski regiji, nekoliko manj pa v Podravski regiji. Temu primerno imamo tudi odprte pisarne v Ljubljani in Mariboru. Študentski servis pa imamo tudi v Brežicah.
Ponudbo študentskih del opažamo tudi na Gorenjskem in Podravskem. V času poletne turistične sezone pa obeležujemo porast počitniških študentskih del na Primorskem, kjer podjetja povprašujejo po prodaji, delu v strežbi, ter fizičnih delih.
Najmanj del je ponujenih na področju Zasavja, Koroške regije ter v Prekmurju.
Večina mladih se zateka k študentskemu delu zaradi zaslužkov ter želji po izboljšanju svojega socialnega stanja. Denar je seveda, pomemben. Vendar menimo, da je dobro, da mladi začnejo razmišljati tudi o dolgoročnem razvoju svoje kariere ter prepoznavati priložnosti na trgu.
Uspešna kariera odpira vrata v življenju. So pa pri načrtovanju kariere poleg delovnih izkušenj, ključnega pomena karierna sidra, vseživljenjsko učenje ter osebno zadovoljstvo z zaposlitvijo.
V AGADO zato skušamo predstavljati most povezovanja ter ostati opora mladim pri prehodu iz študentskega dela in vključevanjem na trg aktivnih iskalcev zaposlitve.
Zato ponujamo karierno svetovanje dijakom in študentom, ki iščejo študentsko delo, kot mladim, ki skušajo pridobiti prvo zaposlitev. Na voljo pa smo tudi zaposlenim, ki si na svoji poklicni poti želijo sprememb.
S posluhom stremimo k uspehu.
Za AGADO piše: Sanja Končan
