Pogosta vprašanja delodajalcev

Ko se pojavi potreba po delu študentov/dijakov nam lahko to sporočite:

• po telefonu s klicem v eno izmed naših poslovalnic,
• na naši spletni strani z izpolnitvijo obrazca,
• v eni izmed naših poslovalnic,
• v spletni poslovalnici Web-servis 24 ur/dan.

Ker je napotnica pravna podlaga za delo v podjetju jo je potrebno naročiti pred pričetkom dela. V nasprotnem primeru se delo študenta/dijaka šteje za ˝delo na črno˝. V primeru nezgode študent/dijak ne bo mogel uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta delodajalec in študent/dijak kaznovana. Predpisane kazni za tovrstne prekrške so visoke.

Poleg samega zaslužka študenta morajo delodajalci v skladu z zakonodajo plačati še:

• koncesijsko dajatev v višini 16 % (od tega bo namenjenih 8,41 % za proračunski sklad ministrstva, 3,8 % za ŠOS in 3,8 % za posrednike)
• dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 %, ki gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah
• prispevke v višini 15,74 % (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %).

Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 %, na to se obračuna še 22 % DDV.

Ne glede, s katerim študentskim servisom delodajalec posluje, vsi servisi morajo enako obračunavati študentsko delo. Gre za zakonsko določene zadeve, zato bilo kakšno cenejše ali dražje obračunavanje študentskega dela ni ustrezno in za študentski servis lahko pomeni odvzem koncesije za opravljanje dejavnosti.

Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53 % - vsebina prispevka ostane enaka kot pri sedanji ureditvi, sprememba je le glede višine, ki se bo po novem izražala v % in ne v fiksnem znesku / gre za dodatno tveganje pri opravljanju dela, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % - zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja (npr. nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnim vozilom, zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu..), prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz. študenta v višini 15,5% in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga morajo poravnati delodajalci v višini 8,85 % - zajema zavarovanje za primer smrti, telesne okvare in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in pridobivanje delovne dobe.

Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in nadaljnji, ZUTD) v 192. členu določa, da se v zvezi s posredovanjem občanih del dijakom in študentom do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih dela dijakom in študentom upoštevajo določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e. 7. in 8. člena poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (UR. l. RS, št. 107/06 – UPB).

Tako posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa lahko podeli koncesijo organizaciji oziroma delodajalcu, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. O podelitvi študentske koncesije odloči Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo in s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo. Koncesionar opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom z izdajo napotnice.

Na spletni strani MDDSZ je objavljen seznam koncesionarjev:

prenesi datoteko

Agencija tako lahko posreduje delo študentom le, če ima koncesijo za takšno posredovanje. Agencija, ki pa želi posredovati delo delavcev drugemu delodajalcu, pa to storitev lahko opravi le z pri njemu zaposlenimi delavci. Ker študent ni zaposlen pri agenciji, torej ni v delovnem razmerju z agencijo menim, da bi bilo njegovo posredovanje v nasprotju z zakonom. ZUTD v prvem odstavku 163. člena določa, da je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Od 1.2.2015 so dijaki in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo na podlagi napotnice študentskega servisa obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na osnovi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,50 % dijaka ali študenta in 8,85 % delodajalca), se jim ta čas dela šteje kot pokojninska doba in ne kot delovna doba. Zato se čas dela s študentsko napotnico ne upošteva pri odmerjanju pravic iz delovnega razmerja.

ZDR-1 v 79. členu določa, da ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. ZDR-1 v istem členu nadalje določa, da delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku 79. člena ZDR-1 v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V zadevnem primeru namerava delavec pogodbo o zaposlitvi sprejeti, pri čemer je potrebno upoštevati, da te pogodbe ne bo sklenil z dosedanjim delodajalcem, pač pa na novo z drugim delodajalcem, dosedanjim uporabnikom, h kateremu je bil napoten.

V zadevnem primeru tako ne gre za primer s tipskimi znaki iz določb 79. člena ZDR-1, saj mu dosedanji delodajalec ni ponudil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, pač pa mu je pogodbo ponudil drug delodajalec. Dosedanji delodajalec, ki je zagotavljal delo zadevnega delavca uporabniku, mu je dolžan plačati odpravnino ob izteku pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 in nadaljnji, ZUTD) v 192. členu določa, da se v zvezi s posredovanjem občanih del dijakom in študentom do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih dela dijakom in študentom upoštevajo določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e. 7. in 8. člena poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (UR. l. RS, št. 107/06 – UPB).

Tako posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa lahko podeli koncesijo organizaciji oziroma delodajalcu, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. O podelitvi študentske koncesije odloči Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo in s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo. Koncesionar opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom z izdajo napotnice.

Na spletni strani MDDSZ je objavljen seznam koncesionarjev:

prenesi datoteko

Agencija tako lahko posreduje delo študentom le, če ima koncesijo za takšno posredovanje.

Agencija, ki pa želi posredovati delo delavcev drugemu delodajalcu, pa to storitev lahko opravi le z pri njemu zaposlenimi delavci. Ker študent ni zaposlen pri agenciji, torej ni v delovnem razmerju z agencijo menim, da bi bilo njegovo posredovanje v nasprotju z zakonom. ZUTD v prvem odstavku 163. člena določa, da je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v tretjem odstavku 59. člena določa, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno druga- če. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz prejšnjega stavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca. Za odgovor na vaše vprašanje je potrebno najprej pojasniti, da lahko pri posameznem delodajalcu opravlja delo neomejeno število agencijskih delavcev, če so ti pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. V tem primeru se kvota agencijskih delavcev ne računa. Delodajalec – uporabnik ima lahko neomejeno število agencijskih delavcev, če so ti pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. Delodajalec navaja, da ima 400 neposredno zaposlenih delavcev in 100 agencijskih delavcev. Ugotavljam, da s takšnim razmerjem delodajalec dosega 25-odstotno kvoto, če gre za delavce, ki so pri agenciji zaposleni za določen čas. Kvota se računa od števila delavcev, ki so pri delodajalcu neposredno zaposleni. Torej: 25 % od 400 delavcev je 100 delavcev. 100 delavcev je lahko agencijskih, če so ti zaposleni za določen čas. Neomejeno pa je lahko število agencijskih delavcev, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas.
 

Pri zaposlitvi tujca je potrebno upoštevati določila Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. list RS, št. 26/2011, v nadaljevanju ZZDT-1) in Pravilnika o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Ur. list RS, št. 45/2011).

ZZDT-1 določa v 22. točki 4. člena, da je tretja država vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija. V kolikor tujec ne izpolnjuje nobenega od pogojev po 9. členu ZZDT-1 po katerem bi mu pripadala pravica do prostega dostopa na trg dela, potem lahko delodajalec tujca zaposli na podlagi pogodbe o zaposlitvi na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja za zaposlitev – pogoje določa 27. člen ZZDT-1 oz. na podlagi modre karte EU - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki je določeno v 31. členu ZZDT-1. V obeh primerih je pri tem potrebno upoštevati VI. poglavje ZZDT-1, ki se nanaša na prijavo in odjavo dela. V navedenem Pravilniku lahko delodajalec pridobi vse potrebne informacije, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za zaposlitev oz. soglasja k izdaji modre karte EU.

Vlogo za prvo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v RS lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, ali pa delodajalec na upravni enoti v Republiki Sloveniji. Pogoje za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje določa Zakon o tujcih (Ur. list RS, št. 50/2011, 57/2011).

Na podlagi navedenih podlag za sklenitev pogodbe o zaposlitvi je tako lahko med delavcem in delodajalcem sklenjena le pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi 54. in 55. člena ZDR-1. Vsekakor pa je potrebno opraviti tudi javno objavo prostega delovnega mesta skladno s 1. odstavkom 25. člena ZDR-1.

Po določbi 119. člena ZDR-1, pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.

Delodajalec in tujec na podlagi dovoljenja za zaposlitev skleneta pogodbo o zaposlitvi, za določen čas, za katerega je bilo izdano delovno dovoljenje za zaposlitev. Po preteku tega časa pogodba o zaposlitvi preneha, prav tako pa tudi izdano dovoljenje za zaposlitev.

Stališče MDDSZ je, da predstavlja napo- tnica temeljno pravno podlago tako za opra- vljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, kot za izvedbo ustreznega pla- čila za opravljeno delo in plačila vseh s tem delom povezanih davkov in prispevkov ter da predpisi na področju začasnega in obča- snega dela dijakov in študentov ne oprede- ljujejo ali dopuščajo kakršnegakoli drugega načina opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ali plačila le-tega, kakor na podlagi ustrezno izdane, potrjene in izpolnjene napotnice.

Dohodek za poslovodenje se za davč- ne namene šteje za dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se izračuna in plača akontacija dohodnine po dohodninski lestvi- ci ali pa po stopnji 25 %, če se izplačevalec dohodka šteje za drugega delodajalca.

Davčno osnovo predstavlja bruto doho- dek za poslovodenje, zmanjšan za 6,36 % posebni prispevek zavarovanca za zdra- vstveno zavarovanje in za 15,50 % prispe- vek zavarovanca za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje.

Študentka, ki opravlja funkcijo direkto- rice podjetja in prejema plačilo na podlagi pogodbe o poslovodenju in ki ni obvezno po- kojninsko in invalidsko zavarovana za polni delovni/zavarovalni čas, izpolnjuje pogoje za zavarovanje po 18. členu Zakona o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, zato se od prejetega plačila obračuna in pla- ča tudi zgoraj navedeni 15,50 % prispevek zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izplačevalec dohodka v svoje breme obračuna in plača še 8,85 % prispevek de- lodajalca za pokojninsko in invalidsko zava- rovanje in 0,53 % prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bo- lezni.

Obračun davčnega odtegljaja se dostavi na REK-1 obrazcu z oznako dohodka 1144.

Delodajalec delavcu lahko plačo izplača predčasno. Predčasno izplačilo plače se na prvi pogled razume kot ugodnejša pravica delavca. Vendar mora delodajalec konec meseca preveriti ali se z delavcem v obdo- bju za katerega je predčasno prejel plačo, ni zgodilo kaj nepričakovanega: na primer, da bi delavec prekinil letni dopust in se predča- sno vrnil na delo ali pa prekinil letni dopust zaradi bolezni. Če bi v tem obdobju prišlo do sprememb, bi delodajalec moral predčasno izplačano plačo poračunati pri plači za me- sec september. Potrebno pa je še vedeti, da bi moral delodajalec v primeru spremembe, ki bi imela za posledico nižji znesek kot ga je predhodno že izplačal (primer bolniške), na osnovi 136. člena ZRR-1 z delavcem doseči pisno soglasje (pobot). Iz tretjega odstavka istega člena pa sledi, da delavec ne more dati soglasja za pobot pred nastankom de-odajalčeve terjatve.

V 4. odstavku 130. člena ZDR-1 je do- ločeno, da je delodajalec dolžan delavcu povrniti stroške v zvezi z delom mesečno in sicer v skladu s 134. členom tega zakona. 134. člen se nanaša na plačilni dan oziroma določa kdaj se mora izplačati plača. Torej se povračila stroškov v zvezi z delom in plače izplačujejo na enak način, najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če pa je plačilni dan dela prosti dan, se plača in povračila stroškov izplačajo najkasneje prvi naslednji delovni dan.

Zato delodajalec, ki bi povračila stroškov v zvezi z delom, ki so delavcu nastala pri delu v mesecu juniju, izplačal skupaj s plačo za mesec julij, ne bi ravnal skladno z ZDR-1.

V tej zvezi pa je potrebno izpostaviti zadrego s katero se delodajalci pogosto srečujejo. Delavci namreč zamujajo z in- formiranjem delodajalcev o nastalih stro- ških. Največkrat se to zgodi pri službenih potovanjih, ko delavci delodajalcu prepozno posredujejo izpolnjeni potni nalog. Drugi tak primer je vezan na povračilo stroška prevoza na delo in z dela in sicer kadar delavec spre- meni kraj prihoda na delo ali kadar se spre- meni cena javnega prevoza. V teh primerih delodajalec delavcu ne more povrniti stro- ške skladno s 134. členom ZDR-1. Deloda- jalec bo lahko uspešno dokazal, da krivda za prepozno povrnjene stroške v zvezi z delom ni na njegovi strani, če bo na dokumentu s katerim delavec uveljavlja povračila stro- škov, vpisan datum, ko je delavec delodajal- cu predložil dokument za povračilo stroškov.

Ker bodo delavci-rezidenti Hrvaške opravljali delo na območju Slovenije pri sloven skem delodajalcu, se vključijo v obvezno so cialno zavarovanje v Republiki Sloveniji in se od plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja plačujejo prispevki za socialno varnost v skladu s slovensko zakonodajo. Prav tako se v Sloveniji plačuje tudi akontacija dohodnine. Pri izračunu akontacije dohodnine (po dohodninski lestvici) se ne upoštevajo davčne olajšave.

Eden od pogojev za pridobitev statusa rezidenta Slovenije je, da je prejemnik navzoč v Sloveniji v kateremkoli času v davčnem letu skupno več kot 183 dni.

Če ima prejemnik dohodkov uradno prijavljeno stalno prebivališče v Srbiji in ima v Srbiji tudi svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov (družino) lahko pridobi status rezidenta Slovenije samo ob izpolnjenem pogoju bivanja v Sloveniji več kot 183 dni v davčnem letu, kar pa se lahko presoja le za vsako leto posebej.

Za vzdrževane družinske člane, za katere se rezidentu Slovenije prizna posebna olajšava, se poleg državljanov Slovenije in državljanov države članice EU, štejejo tudi rezidenti države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje. Slovenija ima s Srbijo sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, tako, da se zaradi tega tudi državljanu Srbije, ki je pridobil status rezidenta Slovenije, prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, državljane Srbije.