Konec septembra je bilo na Uradu RS za delo prijavljenih 83.766 brezposelnih, kar je 5 % manj kot prejšnji mesec in 20 % več kot leto prej. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo na inštitutu povprečno 84.995 brezposelnih. Letos pričakujejo povprečno 87.900 brezposelnih, novi priliv naj bi se zgodil ta mesec.
Število brezposelnih se oktobra sezonsko povečuje zaradi prenehanja statusa študenta septembra. Vlada načrtuje podaljšanje čakalne dobe za delo do konca letošnjega leta z novim petim zakonom proti koroni in s tem odlaša z novim prilivom brezposelnih za prihodnje leto. Podjetja še naprej uporabljajo ta ukrep za približno 20-30.000 zaposlenih.
Povečanje števila prošenj iskalcev prve zaposlitve
Septembra se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 6.510 brezposelnih, kar je po podatkih urada za delo približno četrtino več kot avgusta. Od novih prošenj je bilo 42 % začasnih, 22 % odpuščenih, 16 % jih je prvič iskalo zaposlitev, polovica odstotka pa jih je ostalo brez dela zaradi bankrota.
V primerjavi z avgustom je bilo zaradi stečaja za tretjino manj novih registracij, za petino več zaradi prenehanja začasne zaposlitve in več kot dvakrat večje število iskalcev prve zaposlitve (158,8 %).
V prvih devetih mesecih je bilo na zavodu prijavljenih 74.222 brezposelnih, predvsem zaradi izgube zaposlitve za določen čas (48 %), trajno presežnih delavcev je bilo 21.452 ali 28,9 %.
Največ delovnih mest v proizvodnji in gostinstvu
Zavod za zaposlovanje je septembra odjavil 10.916 brezposelnih. Večina, 74,4 %, je bilo zaposlenih ali samozaposlenih. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjev, prodajalcev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ter drugih delavcev za preprosta dela, pojasnjujejo na zavodu.
Septembra je bilo 22 % trajno odpuščenih delavcev ali delavcev, ki so šli v stečaj, 13 % tistih, ki so prvič iskali službo, dobra tretjina (36,6 odstotka) jih je bilo starih 50 ali več let, dolgotrajno brezposelnih, torej tistih, ki so brez dela že vsaj eno leto, pa je bilo 45,6 %, kažejo podatki zavoda.
Koga iščejo delodajalci
Povpraševanje po proizvodnih delavcih se je nadaljevalo septembra, saj so delodajalci iskali 915 proizvodnih delavcev (avgust 681), povpraševanje po mehaniki električne in elektronske opreme pa se je nadaljevalo (333 prostih delovnih mest). Septembra so delodajalci prijavili skupno 13.181 prostih delovnih mest v objektu, kar je za 8 % več kot avgusta. Poleg proizvodnih delavcev je največ povpraševanja po čistilcih, gradbenih delavcih in voznikih.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 89.729 prostih delovnih mest na zavodu, kar je skoraj četrtino manj kot v enakem obdobju lani.
V Sloveniji je brezposelnost septembra upadla po vsej Sloveniji. Največje zmanjšanje brezposelnosti je bilo zabeleženo v regiji Velenje (8,9 %), kjer je Gorenje v zadnjem času zaposlovalo največ ljudi, ter območje Celja (7,6 %) in Kranja (za 7 %).
Brezposelnost se je v primerjavi s predhodnim letom povečala v Kranju (36,7 %), Ptuju (35,3 %) in Kopru (32,2 %). Najnižja medletna rast brezposelnosti je bila zabeležena v regiji Murska Sobota (1,4 %), ki je tudi edina regija z rastjo pod 10 %.
Umar s spodbudnimi napovedmi
Po zadnji jesenski gospodarski napovedi je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ocenil, da je lahko letošnje leto brezposelnih povprečno 87.900 brezposelnih (v prvih osmih mesecih letos 85.149) in 92.900 v naslednjem letu. Jesenske napovedi so nekoliko bolj spodbudne kot poletne.
Stopnja brezposelnosti se julija v primerjavi z junijem ni spremenila in je dosegla 9,2 %. UMAR letos pričakuje stopnjo brezposelnosti 9,1 %, prihodnje leto pa 9,5 %.
Anketna brezposelnost je bila sicer v drugem letošnjem četrtletju 5,2 %, Umar ocenjuje, da bo letos 5,6 %, prihodnje leto pa 5,4 %.
Vir: Finance
