Pogosta vprašanja o študentskem delu

Pogosta vprašanja o študentskem delu

Kako se včlanim v Študentski servis Agado in katere podatke oz. dokazila potrebujem za vpis

Včlaniš se lahko v naši najbližji poslovalnici ali preko obrazca na spletni strani.

Za vpis potrebuješ:
  • osebni dokument,
  • številko osebnega računa,
  • davčno številko,
  • dokazilo o statusu dijaka oz. študenta (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

Kdaj je potrebno poskrbeti za naročilo napotnice

Ker je napotnica pravna podlaga za delo v podjetju jo je potrebno naročiti pred pričetkom dela. V nasprotnem primeru se delo študenta/dijaka šteje za ˝delo na črno˝. V primeru nezgode študent/dijak ne bo mogel uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta delodajalec in študent/dijak kaznovana. Predpisane kazni za tovrstne prekrške so visoke.

Kakšne vrste napotnic poznamo

  • Stalna napotnica: Velja do konca statusa dijaka/študenta in je lahko izdana tudi za krajše obdobje. Stalno napotnico priporočamo podjetjem, ki sodelujejo z različnimi dijaki in študenti. Zaslužki študentov/dijakov se obračunavajo sproti z izpolnjenim obračunskim listom (lahko tudi večkrat mesečno). S kombinacijo spletne poslovalnice web-servis in uporabo stalnih napotnic bo podjetje pridobilo popoln pregled nad študentskim delom brez ročnega vodenja evidenc, prihranki pa se pokažejo tudi pri času in denarju.
  • Enkratna napotnica: namenjena je enkratnemu obračunu dela za krajše časovno obdobje.

Kdo lahko dela preko študentskega servisa

Pravico do opravljanja občasnih in začasnih del preko študentskega servisa imajo:
  • osebe, ki imajo status dijaka v Republiki Sloveniji in so že dopolnile 15 let,
  • osebe, ki imajo status študenta v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki imajo status udeležencev izobraževanja odraslih, so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
  • dijaki in študentje, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole)
  • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta.
  • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Ali lahko študentje, ki pavzirajo, opravljajo dela preko študentskega servisa

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, natančneje njegov 6.b člen, uvaja spremembe pri opravljanju začasnih in občasnih del za študente, ki pavzirajo. S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za študente, ki pavzirajo. Ta dela lahko opravljajo le: dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja. Spremembo je sprejel Državni zbor republike Slovenije, dne 14. 7. 2006, objavljena pa je bila tudi v Uradnem listu RS 79/206, dne 27. 7. 2006.

Do kdaj ima posameznik pravico opravljati dela preko študentskega servisa

Posameznik lahko občasna in začasna dela opravlja preko študentskega servisa, dokler :

• je dijak ali študent,
• dopolni 26 let starosti, če se šola kot udeleženec izobraževanja odraslih – izredni dijak,
• če diplomira na 1. bolonjski stopnji, ima status do konca študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
• če magistrira na 2. bolonjski stopnji, ima status do konca študijskega leta, v katerem je zaključil študij.

 

Ali lahko posameznik opravlja dela preko študentskega servisa, če se zaposli, a še vedno študira

Posameznik z zaposlitvijo izgubi možnost za delo preko študentskega servisa.

Ali lahko izredni dijaki in izredni študenti opravljajo dela preko študentskega servisa

Izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko od 1. 9. 2006 dalje opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela. To pravico lahko uveljavljajo, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.

Izredne študente so po statusu enači z rednimi študenti in lahko opravljajo začasna in občasna dela preko študentskega servisa.

 

Dohodnina
 
Akontacija dohodnine
  • 22,5 % neto za vsako nakazilo, višje od 400 EUR bruto,
  • 22,5 % neto za vsako nakazilo, če dijak ali študent ne izpolnjujejo pogojev za posebno osebno olajšavo,
  • 22,5 % za vsako nakazilo ne glede na višino nakazila, če je oseba nerezident.
Za vsak dohodek, ki je višji od 400 € bruto, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25% stopnji. 25 % akontacija dohodnine (ne glede na višino nakazila na napotnico) se Davčni upravi RS odvaja tudi v primeru, ko je član študentskega servisa nerezident ali starejši od 26 let (če je od vpisa študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji). Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 %, v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %.

Izjema za rezidente: akontacije se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 107,3 €, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 €.

Ali sem kot dijak oziroma študent zavarovan pri opravljanju dela preko študentskega servisa

Dijaki in študenti so zdravstveno zavarovani kot družinski člani dokler se šolajo in jim ni treba plačevati posebnih premij za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Pri plačilu računa za opravljeno študentsko delo se odvedejo naslednji prispevki:

  • prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53 %,
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % - zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja (npr. nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnim vozilom, zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu..),
  • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz. študenta v višini 15,5% in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga morajo poravnati delodajalci v višini 8,85 % - zajema zavarovanje za primer smrti, telesne okvare in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in pridobivanje delovne dobe.

Kaj moram storiti, da bom zdravstveno zavarovan, ko izgubim status študenta/dijaka ali ko dopolnim 26 let

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, natančneje njegov 12. člen določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Po končanem šolanju oziroma po dopolnjenem 26. letu starosti je študentova naloga, da si sam uredi zdravstveno zavarovanje.

Pri tem ima študent na voljo dve možnosti sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja:
- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali
- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €).

Potrebno se je zavedati, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh stroškov zdravljenja, določen del si mora zavarovanec načeloma plačevati sam. Tem stroškom se lahko izognemo s sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Preverite seznam prostih delovnih mest

Področja dela

Regije

Kraji

Piškotki

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje in zagotavljanje kakovostnih vsebin. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih