nazaj na seznam
07
May

Vse, kar morajo kadroviki vedeti o regresu v letu 2021

Podjetja vsako leto svojim zaposlenim izplačajo regres, vsako leto pa je glede tega tudi nekaj posebnosti. Kljub ukrepom, povezanih z epidemijo COVID-19, se pravila za plačevanje regresa niso bistveno spremenila. Novosti velja samo za zaposlene, ki delajo s krajšim delovnim časom. Na kaj morate biti torej pozorni letos?

 

Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, upravičenemu do letnega dopusta, v višini minimalne plače izplačati regres do 1. julija, kar za letos znaša 1.024,24 EUR. V primeru nelikvidnosti je rok do 1. novembra. 

 

Koliko in komu se izplačuje regres?

 

Po ZDR-1 ima vsak zaposleni, ki ima podpisano pogodbo o zaposlitvi, pravico do letnega dopusta. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni bil zaposlen celo koledarsko leto, je sorazmerna tudi pravica do regresa. Na primer, če se je nekdo zaposlil aprila, je upravičen do treh četrtin celotnega regresa.

 

Kako pa je z zaposlenimi na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom?

 

Zaradi pandemije je bilo veliko delavcev na čakanju na delo ali pa so delali po skrajšanem delovnem času, kar pomeni, da so prejemali 80 % nadomestila plače. Ker je regres povezan s pravico do letnega dopusta, so tudi delavci, ki trenutno čakajo na delo, upravičeni do enakega regresa, ki bi ga prejeli, če bi normalno delali. Zato čakanje na delo ne vpliva na regresno pravico zaposlenega.

 

Enako velja za zaposlene, ki jim je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom po protikoronski zakonodaji: tudi oni načeloma ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delali s polnim delovnim časom, so opozorili na inšpektoratu za delo.

 

V nekaterih primerih je regres lahko nižji od minimalnega zneska za delavce s krajšim delovnim časom. Če delavec na primer dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do polovice regresa. Seveda obstajajo izjeme, na primer, če delavec dela s krajšim delovnim časom v skladu z določbo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, določbo o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Potem mu morate plačati celoten regres.

 

Neobdavčen regres do višine povprečne plače

 

V višini celotne zadnje znane povprečne plače je regres v državi (po podatkih statističnega urada je januarja znašal 1.977,20 EUR) neobdavčen, zato do te višine ni treba izračunavati prispevkov in plačevati akontacije dohodnine. Če delodajalec plača regres nad povprečno bruto plačo, se za razliko plača dohodnina in prispevki.

 

Kaj pa plačilo regresa v več delih?

 

Zaradi pandemije, ki je pripeljala do zapiranja podjetji ali neobratovanja, so lani podjetja regres plačevala v več delih. Zato Furs pojasnjuje, kako je v teh primerih (na primer, če delodajalec del regresa izplača do julija, drugi del pa do novembra). Na Fursu navajajo, da če se regres za letni dopust izplačuje v več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvedeta izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust. To pomeni, da če se regres izplača v dveh delih, ki v seštevku ne presegata zneska sto odstotkov povprečne plače, ni obveznosti obračuna akontacije dohodnine (niti prispevkov za socialno varnost).

 

Hkrati poudarjajo pomen, da se izplačilo po delovnopravni zakonodaji vsebinsko šteje za izplačilo regresa. 

 

Nelikviden delodajalec

 

Zaradi pandemije nekatera podjetja do konca julija ne bodo mogla izplačati regresa. ZDR-1 določa, da lahko družba na podlagi kolektivne pogodbe regres zaradi nelikvidnosti plača najpozneje do 1. novembra tekočega leta. Načeloma podjetju ni treba vnaprej dokazovati nelikvidnosti, na primer Fursu ali inšpektoratu za delo. Poleg tega večina kolektivnih pogodb ne določa, kdaj je delodajalec nelikviden, le v primeru nelikvidnosti je rok za plačilo regresa 1. november. 

 

Inšpektor vas ne more prisiliti v izplačilo regresa

 

Inšpektorat za delo vsako leto odkrije večino kršitev, povezanih s plačami, vključno z regresom. Kršitve v zvezi z regresom so bolj očitne, prav tako se pojavljajo številne kršitve o izdaji pisnega obračuna plače. Letos bodo torej temu področju namenili posebno pozornost. V nasprotnem primeru bo ZDR-1 za neplačilo (ali neizpolnitev/zamudo) pritožbe izrekel globo od 3.000 do 20.000 EUR.

 

Inšpektor lahko delodajalca kaznuje le za že storjena kazniva dejanja in mu naroči, naj v prihodnje z uradno odločbo spoštuje delovne predpise, ne more pa doseči poplačila. 

 

Če ste zaposlenemu plačali celoten regres in vas delavec zapusti pred koncem leta ter vam ne povrne plačanega regresa, morate od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. Popravite tudi obrazec za regres REK-1 in Fursu pisno sporočite razlog za popravilo. Če je delodajalec delavcu izplačal celoten regres in je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, se lahko uveljavlja zahtevek po civilnem pravu za vračilo sorazmernega dela regresa. Če delodajalec ne zahteva vračila, mora od zneska, ki presega sto odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi oziroma ustrezni delež, obračunati in plačati prispevke. 

 

Viri: Finance, MojeDelo, Optius, e-Ravnatelj