Izobraževanje, poklic in zaposlovanje staršev pomembno vplivajo na materialni položaj njihovih polnoletnih otrok. Med tistimi, katerih starši so bili mladi zakonodajalci, direktorji, usposobljeni delavci, tehniki ali javni uslužbenci, je odstotek tistih, ki jim trenutno grozi socialna izključenost, nižji od tistih, katerih starši so delali v kmetijstvu ali so bili zaposleni kot neindustrijci ali delavci za preprosta dela, je Statistični urad (SURS) ugotovil v raziskavi Življenjski pogoji v letu 2019.
Vzgoja staršev tako v veliki meri določa trenutno materialno stanje njihovih otrok. Med ljudmi, katerih vsaj eden od staršev ima več kot srednjo šolo jih je bilo resno materialno prikrajšanih manj kot odstotek otrok, tisti, katerih starši so imeli le osnovnošolsko izobrazbo ali manj pa 4 %, ugotavljajo. Zato se je z višjo izobrazbo staršev delež ljudi, ki jim grozi socialna izključenost, zmanjšal.
Srednješolsko izobraženi dopolni le 71 % plače visokošolsko izobraženega
Starševstvo pomembno vpliva tudi na način vzgoje njihovih otrok. Če ima vsaj eden od staršev univerzitetno izobrazbo, ima 67 % otrok tudi univerzitetno izobrazbo. Po raziskavi Sursa, je le 14 % otrok s terciarno izobrazbo s starši z najosnovnejšo osnovnošolsko izobrazbo.
OECD je že vrsto let prišel do podobnega odkritja. V povprečju ima 36 % odraslih v državah OECD univerzitetno izobrazbo. Med odraslimi, katerih starši imajo univerzitetno izobrazbo, jih ima 68 % tudi univerzitetno izobrazbo, medtem ko je delež otrok, ki imajo največ srednješolsko izobražene starše in so dosegli visokošolsko izobrazbo, 21 %. Mimogrede, otroci staršev brez univerzitetne izobrazbe se zelo pogosto vpišejo v poklicno usposabljanje, kar seveda vpliva tudi na zaposlitev in plačo, saj v povprečju zaslužijo 65 % plače sodelavcev z univerzitetno izobrazbo. V primeru Slovenije je ta delež višji in znaša 71 %. Spodbudno pa je, da bosta dve tretjini odraslih iz manj izobraženih družin imeli višjo stopnjo izobrazbe kot njihovi starši, opozarja OECD.
Slabo finančno stanje mladih vpliva na položaj v odrasli dobi
Finančno stanje gospodinjstva, v katerem so ljudje živeli v mladosti, se odraža tudi v trenutnem finančnem položaju teh ljudi, poroča Surs za Slovenijo. Od tistih, ki so ocenili nižje premoženjsko stanje družine, v kateri so živeli v mladosti, jih je 28 % še vedno imelo težave pri premagovanju meseca. Od tistih, ki so bili v mladosti finančno dobro, jih je zdaj v težavah le 12 %, četrtina pa jih mesečno brez težav preživlja dohodke.
Finančno stanje mlade družine vpliva tudi na število otrok, lastništvo stanovanja in velikost kraja bivanja ter možnost počitnic. Na primer 34 % ljudi, ki so v mladosti živeli v lastniških stanovanjih, je ocenilo finančno stanje družine kot dobro ali zelo dobro, medtem ko je 25 % ljudi, ki so živeli v najetih stanovanjih, to reklo po Sursovi analizi.
Vir: Finance
