nazaj na seznam
09
Sep

Ali boste svoje delo opravljali še 10 let?

Na trgu dela se pojavljajo novi poklici: oblikovalec notranjih zelenih površin, trener in reševalec v pustolovskem parku, pivski somelje, načrtovalec e-učenja ...

 

Novi koronavirus je vstopil na trg dela, vendar avtomatizacija, robotika, digitalizacija in celo demografski podatki predstavljajo resne dolgoročne grožnje. Če želimo imeti službo čez deset let, moramo utrditi svoje znanje in iskati nova znanja. Številke OECD so ostre: avtomatizacija ogroža četrtino delovnih mest v Sloveniji in bo znatno spremenila približno 27 % delovnih mest v Sloveniji. Zato bo v naslednjih 15 do 20 letih vplivala na več kot polovico delovnih mest v Sloveniji, kar nas nehvaležno uvršča med prvo peterico držav OECD. A kriza krone bo verjetno pospešila postopek avtomatizacije in digitalizacije, zlasti v pomembnih dobavnih verigah, ocenjujejo analitiki.

 

Znanje in povezovanje različnih področij

 

"Vsem novim poklicem je skupno, da zahtevajo znanje in povezovanje različnih področji. To v kombinaciji z okretnostjo povečuje vrednost kandidatov na trgu dela," pravi Klara Zavrl iz Competa. Podjetja vse bolj iščejo profile, povezane z digitalnimi mediji in novimi tehnologijami. 

 

2030: od podatkovnega detektiva do vesoljskega pilota

 

O poklicih prihodnosti je bilo objavljenih veliko raziskav. LinkedIn je na primer sestavil seznam poklicev, ki bi se lahko pojavili do leta 2030, upravljavca prometa dronov, inženirja za ravnanje z odpadki, strokovnjaka za vnovično vzpostavitev zelenih površin, pa tudi upravljavca interakcij med ljudmi in stroji, razvijalca organov in podobno. V drugih študijah smo našli strokovnjake za osebne finance, virtualne osebne kupce in futuristične poklice, kot so vesoljski piloti in vodniki, arhitekti vesoljske infrastrukture in podobno.

 

Slovenska gospodarska zbornica (GZS) ocenjuje, da se redni programi izobraževanja hitreje prilagajajo tehnološkemu razvoju in digitalizaciji. "Razvijajo se tudi številni komercialni programi kot odgovor na togost izobraževalnega procesa," pravi Samo Hribar Milič. Po njegovem bi morali mladi del treninga preživeti v podjetjih z obveznimi in strokovno vodenimi vajami. "Izziv je tudi vzpostavitev dualnega sistema izobraževanja, ki bi moral biti strokovno organiziran in koordiniran na vseh ravneh, z usposabljanjem mentorjev v podjetjih in z vključevanjem učiteljev v podjetniško okolje," dodaja Hribar Milic.

 

Ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Simon Kustec, poudarja, da je še vedno prostor za izboljšave: "Na šolah je v izvajanju več projektov za izboljšavo zdajšnjega stanja, ključna pa bo predlagana reforma RINOS – proces prenove za izboljšanje digitalnih veščin." Ob tem poudarjajo, da se odzivajo na potrebe gospodarstva, kar se kaže tudi v razmestitvi izobraževalnih programov na posameznih šolah v lokalnem okolju, kjer gospodarstvo izkaže interese. Treba je omeniti, da je na primer proizvajalec aluminijastih izdelkov Impol pomagal uvesti srednješolski program za metalurške tehnike v Slovenski Bistrici, njegovi zaposleni pa poučujejo tudi nekatere strokovne predmete.

Ministrstvo trenutno preučuje načine za oblikovanje bolj prožnega in zavezujočega mehanizma, ki bo vključeval vse zainteresirane strani - delodajalce, združenja, sindikate, razvojne institucije - pri določanju vsebine odprtega učnega načrta, da bi okrepili socialno partnerstvo in se še hitreje odzvali na potrebe. Uvesti nameravajo tudi sistem za spremljanje zaposljivosti univerzitetnih diplomantov v Sloveniji, ki bo osnova za napovedovanje potreb na trgu dela.

 

 

V treh letih moramo vsi izboljšati svoje sposobnosti

 

Pomembne so tudi spretnosti. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma bo do 54 % podjetij od svojih zaposlenih zahtevalo, da v naslednjih treh letih bistveno izboljšajo in nadgradijo določena znanja. V junijski raziskavi zavoda za zaposlovanje med podjetji, jih je slaba četrtina povedala, da ne dobijo kadra zaradi pomanjkanja kompetenc, znanj, veščin kandidatov.

 

Ena ključnih veščin, ki jih vsi potrebujemo, so digitalne veščine. Druge veščine vključujejo aktivno reševanje problemov, ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje, razumevanje in sprejemanje drugih kultur z znanjem tujih jezikov, sodelovanje z drugimi pri iskanju rešitev za zapletene probleme, pa tudi spretnost, eksperimentiranje z novimi idejami in obvladovanje tveganj. Inštitut poudarja tudi komunikacijske in pogajalske sposobnosti, čustveno inteligenco, mreženje, strateško razmišljanje ...

 

"Zaradi hitrega razvoja in novih potreb se bomo morali bolj ukvarjati z lastno karierno potjo in usmeritvijo, iskanjem smisla," dodaja Zavrlova.

 

"Ker se potrebe po specifičnih veščinah hitro spreminjajo, bo ključen razvoj mehkih veščin, kot so prilagodljivost, reševanje problemov, sodelovanje, komunikacija – ki nam bodo pomagale prilagoditi se potrebam na trgu dela," pravi Klara Zavrl iz kadrovske službe.

 

Brezposelnim na voljo izobraževanja za nove poklice

 

Zaradi koronakrize v Sloveniji imamo že okoli 90.000 brezposelnih. Podjetja so v zadnjih letih povedala, da so na zavodu večinoma nezaposljivi, brez ustreznih veščin, zato nas je zanimalo, kakšna izobraževanja ponujajo brezposelnim, da bodo bolj konkurenčni na trgu dela in še posebej v teh novih poklicih.

 

Nedavne napovedi OECD o zaposlovanju so izpostavili tudi problem storitev za srednje kvalificirane poklice, ki običajno zahtevajo poklicno ali srednjo izobrazbo in v zadnjih desetletjih hitreje upadajo. Medtem, ko je bil v Sloveniji njihov delež pred 20 leti okoli polovice, je zdaj upadel na približno tretjino, kaže analiza OECD.

 

Brezposelni lahko sodelujejo tudi v programih usposabljanja za trenutne potrebe trga dela, kot so tečaji in certifikati za digitalno trženje (v zadnjih dveh letih je bilo vključenih 60 brezposelnih), na voljo pa so tudi osnove agilnih metod, poslovno modeliranje za vsakogar – design thinking, usposabljanje za učinkovito poslovno uporabo družbenega omrežja LinkedIn, programerja spletnih aplikacij, sistemskega skrbnika sistema, naprednega računalniškega analitika, digitalno pismenost, kmalu pa bo na voljo tudi program usposabljanja za upravljavca družbenih omrežij. Tudi sicer širijo nabor izobraževanj glede na potrebe.

 

Ljudi privlači ugled podjetja in dober zaslužek

 

Prednost najema zaposlenih je v privlačnih delodajalcih, ki poleg zanimivih izzivov, prijetne organizacijske klime in dobrih medosebnih odnosov ponujajo tudi primeren finančni paket, poudarja Zavrlova. "Zatakne se, ko so pričakovanja delodajalcev previsoka glede na to, kar so kandidatom s takimi znanji in kompetencami pripravljeni ponuditi," je dodala. Poleg plače, ki je bistveni del ponudbe tovrstnih zaposlenih, je še veliko drugih prednosti, kot so dodaten sistem plač v podjetjih, prilagodljivost delovnega mesta ali delovnega časa, sistem napredovanja in podobno.

 

"Danes je formalna izobrazba zgolj temelj za nenehno nadgrajevanje znanja. Pomeni osnovno usmeritev, kar je potem treba v praktičnih delovnih okoljih neprestano izpopolnjevati," pravi Alenka Kraljič iz kadrovske družbe Trenkwalder.

 

Kako spodbujati mlade k učenju skozi vse življenje

 

OECD je Slovenijo že večkrat opozoril, da je treba okrepiti učenje odraslih. Vendar se ne moremo zanašati samo na delodajalca, ampak moramo biti tudi sami proaktivni. Strategija vseživljenjskega učenja je bila sprejeta že pred časom, ministrstvo za izobraževanje pa vsako leto izvaja program izobraževanja odraslih, ki bo letos za to namenil 85,5 milijona evrov. Ugotovili so, da je vključevanje nižje izobraženih skupin in drugih ranljivih ljudi pod pričakovanji, zato bodo še naprej financirali in svetovali o večji udeležbi v različnih oblikah izobraževanja.

 

Za mlade je zelo pomembno, da odkrijejo svoj talent in se osredotočijo na področje, kjer so dobri, kjer dobijo pozitivno potrditev in kjer bodo pozneje gradili motivacijo za aktivno delo v službi, svetuje Kraljičeva. Med formalnim izobraževanjem bi morali biti čim bolj aktivni, uporabljati mednarodno izmenjavo ali sodelovanje pri raziskovalnih projektih, sodelovati v neformalnih združenjih, celo prostovoljnih združenjih, se ukvarjati s hobiji, sodelovati na projektnih delavnicah, biti športni ...

 

Ne bojte se analize podatkov

 

In kaj lahko sami naredimo, da bomo čez 10 ali 20 let zaposljivi? Poleg razvoja digitalnih veščin je treba pridobiti tudi znanje na področju analize podatkov, ki ga je mogoče pridobiti z delom, spremljanjem trendov in spletnimi tečaji. "Ker se potrebe po specifičnih veščinah hitro spreminjajo, bo odločilen razvoj mehkih veščin, kot so prilagodljivost, reševanje problemov, sodelovanje, komunikacija – ki nam bodo pomagale prilagoditi se potrebam na trgu dela," pravi Zavrlova. Po njenem mnenju so vsakodnevne situacije in izzivi, s katerimi se soočamo, odlična priložnost za vključitev novega znanja in razvoj vedenja. "Pri tem nam lahko pomaga dnevnik, kamor si zapisujemo, kaj so različne situacije od nas zahtevale, kako smo se jih lotili, kakšen je bil rezultat in razmislek, kaj in kako bi lahko to še izboljšali. Zapisujmo svoj napredek in na področjih, kjer opažamo, da imamo izzive, poiščimo še dodatno podporo treningov, coachingov, delavnic ...," svetuje Zavrlova.

 

S tehnološkimi spremembami se razvijajo novi poklici

 

Avtomatizacija in digitalizacija ne bosta prizadeli zgolj delovnih mest v proizvodnji, temveč tudi na bančne in finančne storitve, potovanja in prosti čas, tehnologijo in zavarovanje. Ta storitev lahko sprejme najmanj ljudi z univerzitetno izobrazbo, strokovnjakov, menedžerjev, zdravstvenega osebja, učiteljev ...

 

Po drugi strani pa se novi poklici pojavljajo kot posledica tehnoloških sprememb, demografije, okoljskih problemov, globalizacije in mobilnosti. Če pogledate zaposlitvene portale, boste našli veliko oglasov za digitalne tržnike, oblikovalce, strokovnjake za SEO oziroma optimizacijo spletnih strani, operaterje socialnih omrežij in podobno samo v trženju in digitalni trgovini.

 

Novi poklici v Sloveniji

 

V zadnji raziskavi zaposlovanja na zavodu za zaposlovanje do konca letošnjega leta med 20 najbolj priljubljenimi delovnimi mesti nismo našli nove zaposlitve. Vendar podjetja že iščejo tovrstno delovno silo. Na statistični urad so poslali tudi predlog za nove poklice, ki naj bi bil po njihovem vključen v standardno klasifikacijo. Na seznamu so svetovalci / strokovnjaki za digitalno trženje, asistenti za digitalno trženje, upravljavci podatkov, glasbeni terapevti, terapevti plesnih gibov, trenerji za javni nastop, načrtovalci e-učenja in programerji e-učenja, genealogi, tehniki varčevanje z energijo, bančni račun, načrtovalec oskrbe s plinom, sommelier za pivo, osebni kupec, notranji oblikovalec zelenih površin, strokovnjak za avtomatizacijo robotike v proizvodnji, vodja družbenih omrežij, čistilec, interkulturni posrednik (pomaga pri integraciji priseljencev), proizvajalec naravne kozmetike, paliativna oskrba delavcev in medicinska sestra, inštruktor in reševalec v pustolovskem parku. "Prihodnost bo zahtevala karierno prilagodljivost," so dodali na zavodu.

 

"Trg dela se nenehno spreminja in s tehnološkim razvojem bo tempo v prihodnosti še hitrejši. Ker bo tehnologija spreminjala tudi samo industrijo, je treba poudariti predvsem robotiko in umetno inteligenco – področji, ki bosta spremenili naša zasebna in poslovna življenja ter oblikovali delovna mesta v prihodnosti," pravi Alenka Kraljič iz Trenkwalderja. Zaposleni bodo poleg umetne inteligence imeli dostop tudi do drugih orodij in podatkov, kar bo odprlo vrata analitikom in razvijalcem sistemov, je dodala.

 

Med nalogami prihodnosti Zavrlova opozarja na podatkovne detektive, svetovalce za razvoj kariere in izobraževanje, upravljavce ali agente za osebne podatke, agente za kibernetske napade in oblikovalce jezikovnih izkušenj. "Poklici, ki so povezani z razvojem novih tehnologij, trajnostnim razvojem, upravljanjem podatkov, dobrim psihičnim in fizičnim počutjem ljudi," je dodala.

 

Formalno izobraževanje je osnova za posodabljanje znanja

 

Danes ni formalnega usposabljanja za številne nove poklice. V tem primeru tečaje, izobraževanja in nadaljnje izobraževanje v glavnem ponujajo tuji dobavitelji. "Kadrovniki že desetletje opažamo, da potrebe podjetij prehitevajo ponudbo formalnega izobraževanja. Zato se sklepajo določeni kompromisi pri zaposlovanju tistih, ki imajo želene kompetence še pomanjkljivo razvite," pojasnjuje Kraljičeva. Od posameznika je odvisno tudi, ali ima motivacijo za razvoj svojih sposobnosti v bližnji prihodnosti. "Danes je formalna izobrazba zgolj temelj za nenehno nadgrajevanje znanja. Pomeni osnovno usmeritev, kar je potem treba v praktičnih delovnih okoljih nenehno izpopolnjevati," dodaja Kraljičeva. Treba je opozoriti, da se nekatere fakultete zavedajo pomanjkljivosti svojih študijskih in obštudijskih programov, zato se obrnejo na poslovno skupnost, da študentom omogočijo pregled posebnih potreb trga dela in jim naročijo, naj med študijem dodajo dodatno znanje. "Izobraževalni sistem – vključno že z osnovno šolo – bi moral biti bolj prilagodljiv in odziven na zahteve trga dela," je dejala Kraljičeva.

 

Vir: Finance