Se na delovnem mestu soočate z verbalnim ali psihološkim nasiljem? Občutite tesnobo ob misli na naslednji delovni dan zaradi neprimernega obnašanja sodelavcev ali nadrejenih? Mobing v delovnem okolju je nesprejemljiv in lahko pusti trajne posledice. Ni vam treba trpeti v tišini. V nadaljevanju boste našli nasvete, kako ukrepati proti mobingu na delovnem mestu in kako se postaviti zase.
Mobing na delovnem mestu je kompleksna zadeva, ki se lahko manifestira na več načinov in v različnih oblikah. Oblike mobinga imajo svoje značilnosti in posledice, ki lahko trajno vplivajo na žrtve.
Vertikalni mobing je oblika nadlegovanja, kjer je nasilje običajno v hierarhično višjem položaju v primerjavi z žrtvijo. To pomeni, da nadrejeni izvaja pritisk, nadleguje ali celo ustrahuje podrejenega. Ta oblika mobinga je še posebej zaskrbljujoča ker žrtve pogosto čutijo, da nimajo moči ali sredstev za obrambo saj se bojijo za svojo službo oz. kariero.
Horizontalni mobing se nanaša na nadlegovanje med sodelavci, ki so na enakem hierarhičnem nivoju. Lahko je posledica konkurence, zavisti ali osebnih nesoglasij. Zanimivo dejstvo je, da so ženske pogosteje žrtve horizontalnega mobinga kot moški, kar lahko izhaja iz družbenih norm in pričakovanj.
Kibernetski mobing se manifestira preko digitalnih platform kot so e-pošta, družbena omrežja in različne aplikacije, kjer posamezniki o žrtvah širijo lažne informacije, jih nadlegujejo ali ustrahujejo. Zaradi vse večje vpletenosti tehnologije v naš vsakdan se ta oblika mobinga na žalost nenehno širi.
Ne glede na vrsto mobinga je pomembno razumeti, da ima resne posledice za žrtve, delovno okolje in celotno organizacijo. Vsak primer mobinga je treba obravnavati s primerno resnostjo in odločnostjo.
Prepoznavanje mobinga na delovnme mestu se lahko izkaže kot zapleteno, ker se pogosto zdi kot del vsakodnevnih interakcij. Bistveno je, da znate prepoznati znake saj pravočasno ukrepanje lahko prepreči trajne posledice.
Občutek, da ste nenehno pod pritiskom ali tarča napadov lahko pusti globoko čustveno rano. Prav tako občutki o nemoči, strahu lahko privedejo do resnih duševnih zdravstvenih težav kot sta anksioznost in depresija.
Na fizični ravni mobing pušča sledi, ki jih je mogoče zaznati. Pogosti simptomi so glavoboli, težave s spanjem, povišan krvni tlak in celo težave s prebavo.
Dejstvo je, da se veliko žrtev mobinga odloči dati odpoved in poisče novo delo, kar je jasen pokazatelj kako globoko lahko ta oblika nadlegovanja vpliva na posameznika. Če iščete novo delo, poglejte različna prosta delovna mesta tukaj.
Dokazovanje mobinga je lahko ena izmed najtežjih nalog. Žrtve se pogosto srečujejo s situacijami kjer je mobing bolj subtilen, kot so verbalni napad, zbadljivke, ignoriranje.
V takih primerih je težko dokazati, da se je mobing dejansko zgodil še posebej, če ni fizičnih dokazov.
Prvi korak pri dokazovanju mobinga je dosledno dokumentiranje vsakega incidenta (zapisovanje datuma, časa, kraja in vseh prisotnih prič). Če je mogoče je dobro pridobiti izjave prič, ki lahko potrdijo vašo zgodbo.
V digitalni dobi v kateri živimo, elektronska sporočila, SMS sporočila in posnetki pogovorov lahko služijo kot močni dokazi. Kljub vsem prizadevanjem in zbranim dokazom je lahko pot do pravice dolga in naporna.
Po nekaterih raziskavah je le majhen odstotek žrtev mobinga uspel dokazati svoj primer pred sodiščem, kar pa ne pomeni, da se ne bi smeli boriti za svoje pravice.
Vsak poskus dokazovanja mobinga pripomore k večji ozaveščenosti o tej problematiki in lahko pomaga drugim žrtvam.
Mobing je resen prekršek, ki ima lahko trajne posledice za žrtve zato je prav, da se tisti, ki so odgovorni za mobing ali dopuščajo, da se to dogaja na delovnme mestu, soočijo s posledicami svojih dejanj.
V različnih državah so kazni za mobing različne, odvisno od zakonodaje in družbenega ozaveščanja o tej problematiki. V Sloveniji je zakonodaja glede tega precej stroga.
Delodajalci, ki dopuščajo mobing ali ne ukrepajo proti njemu se lahko soočijo z visokimi globami. V nekaterih primerih, kjer je mobing še posebej hud ali trajen lahko odgovorne osebe celo končajo v zaporu.
Poleg kazenskih sankcij se delodajalci lahko soočijo tudi s civilnimi tožbami. Žrtve mobinga imajo pravico zahtevati odškodnino za duševne in fizične posledice, ki so jih doživele. Po neki študiji iz leta 2019 so slovenska podjetja v povprečju plačala kar 50.000€ odškodnine za vsak primer mobinga.
To je jasen pokazatelj kako resno je treba vse skupaj jemati in kako pomembno je, da delodajalci ukrepajo proti mobingu na delovnem mestu.
Mobing na delovnem mestu lahko ustvari takšno toksično okolje, da ko se posameznik sooča z nenehnim nadlegovanjem ali ustrahovanjem je lahko občutek nemoči tako močan, da se zdi v zadanem trenutku, da je odpoved edini izhod.
Preden se odločite za tak korak, globoko zadihajte in razmislite o vseh možnostih. Pred odpovedjo je smiselno najprej poskusiti rešiti problem interno. Pogovorite se z nadrejenim, človeškimi viri ali celo s sodelavci, ki so priča mobingu.
Če notranji pristopi ne prinesejo rezultatov je naslednji korak posvetovanje s pravnim strokovnjakom. Pravnik lahko svetuje o pravicah žrtve in o možnih pravnih ukrepih proti delodajalcu ali posameznikom, ki so odgovorni za mobing.
Mogoče te zanima tudi: 10 Najpogostejših vprašanj na razgovoru
Mobing ni le moralno napačen ampak lahko povzroči tudi resne zdravstvene težave. Mnoge žrtve po svetu se soočajo z duševnimi boleznimi, kot so anksioznost, depresija in posttraumatski stres.
Te bolezni niso le duševne; lahko povzročijo tudi fizične simptome, kot so glavobol, nespečnost in prebavne težave.
V nekaterih primerih je za žrtve mobinga potrebna dolgotrajna terapija ali zdravljenje, da se spopadejo s travmo in si v celoti opomorejo.
Zaskrbljujoče je, da po podatkih iz leta 2021 v Sloveniji beležimo porast bolniških listov zaradi mobinga. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo izdanih kar 20% več takšnih bolniških listov, kar je za takšno majhno državo to zelo žalostno.
Prvi korak je vedno komunikacija. Čeprav se morda zdi težko je pogosto najbolje, da se žrtve soočijo z nasilnežem in jasno izrazijo svoje občutke. Včasih se nasilneži niti ne zavedajo, kako močno vplivajo na druge.
Če direktna komunikacija ne prinese rezultatov je čas za naslednji korak. Obvestiti je treba nadrejene ali oddelke za človeške vire, ki imajo protokole za obravnavo takšnih situacij.
Ne smemo pa pozabiti na moč podpore. Iskanje pomoči pri družini, prijateljih ali strokovnjakih je ključnega pomena. Pogovor z nekom, ki razume in ponuja podporo naredi ogromno razliko.
Mobing na delovnem mestu je resen problem, ki zahteva takojšnjo pozornost. Ne le da škodi posameznikom, temveč tudi celotnim organizacijam.
Pomembno je, da delodajalci vzpostavijo jasne protokole za preprečevanje in obravnavanje mobinga.
Vsak posameznik ima pravico do varnega in spoštljivega delovnega okolja. Verjamo, da skupaj lahko ustvarimo boljše delovno okolje za vse.
