Vsak delodajalec išče določeno kombinacijo kompetenc, osebnostnih lastnosti in vrednot, nedvomno pa mnoge raziskave, ki zajemajo mnenja delodajalcev, kažejo, da iskalci zaposlitve nimajo dovolj razvitih t. i. prenosljivih kompetenc. Delodajalci cenijo prenosljive kompetence.
Nekatere od najbolj pogosto zaželenih prenosljivih kompetenc so:
1. Zmožnost učinkovite komunikacije: vključuje aktivno poslušanje, zmožnost jasnega posredovanja informacij, upoštevanje neverbalne komunikacije, predstavitvene veščine kot tudi zmožnost govorne in pisne komunikacije. Zelo iskana veščina je tudi zmožnost razlage tehničnih konceptov laikom.
Maruša Goršak, univ. dipl. ped./andr., karierna in HR svetovalka, opozarja, da ni dovolj, da je posameznik komunikativen po naravi (osebnostna lastnost) in je opravil tečaj uspešne komunikacije (znanje) – imeti razvito komunikacijsko kompetenco pomeni znati prilagoditi komunikacijski slog različnim sogovornikom, posvečati pozornost lastni in sogovornikovi neverbalni komunikaciji, vključuje zmožnost aktivnega poslušanja itd.
2. Računalniška in ITK pismenost: nujno je vsaj osnovno znanje dela z MS Office programi, uporabe interneta, vedno bolj pogosto tudi drugih tehnologij, orodij in aplikacij
3. Medosebne kompetence: zmožnost dela v skupini, vzpostavljanja odnosov z drugimi ljudmi, zmožnost reševanja konfliktov.
4. Prilagodljivost in fleksibilnost: zmožnosti prilagajanja spremembam, okoliščinam in ljudem.
Danes je pomembno, da lahko opravljamo različne delovne naloge, na različnih lokacijah in ob različnih urah in dnevih. Zaradi hitrega razvoja tehnologije in nenadnih gospodarskih sprememb je tudi zmožnost hitrega in samostojnega učenja postala ključna.
5. Veščine reševanja problemov (vključujejo tudi analitične in raziskovalne veščine): identifikacija problema, realna in hitra ocena situacije, poiskati, zbirati in ovrednotiti informacije, raziskovanje različnih možnosti, implementacija rešitve in ovrednotenje.
6. Projektno vodenje: iskanje novih priložnosti, organizacijo, načrtovanje in učinkovito implementiranje projektnih rezultatov/ciljev.
7. Organizacijske veščine: uspešno upravljanje s časa, energije in potrebnih virov tako, da so naloge uspešno in pravočasno opravljene, zmožnost samoorganizacije, postavljanja ciljev, izdelave načrta, določanja prednostnih nalog ipd.)
8. Pozitivna usmerjenost/motivacija/energičnost/strast: motivacija in strast do dela.
9. Profesionalnost: odgovorno in korektno (pošteno) opravljanje dela, ne glede na naravo ali zahtevnost naloge oz. lastne preference.
10. Delovna etika: prevzemanje pobude, proaktivno delovanje, zanesljivost, dobro opravljeno delo, točnost.
Suvereno na razgovoru
Radovan Kragelj, univ. dipl. psih., Kragelj & Kragelj, navaja, da je delodajalcem pomembna kandidatova samozavest in prepričljivost v nastopu. »Kandidat, ki zna suvereno predstaviti in argumentirati svoje bistvene prednosti in potenciale, prepričljivo omiliti svoje morebitne pomanjkljivosti, konkretno odgovoriti na konkretna vprašanja ter jasno opredeliti in utemeljiti, zakaj bi bil za delodajalca najprimernejši, je zmagovalec.« Ob tem še doda, da visoke ocene, magisteriji in priporočila drugih kandidatov potegnejo krajši konec.
Pazite, da v razgovoru ne navajate le splošnih navedb, pomembno je namreč, da znate izpostaviti nekaj konkretnih primerov za prednosti, ki ste jih ob prijavi navedli. Maruša Goršak svetuje pri opisu teh konkretnih primerov STAR metodo (situation, tasks, action, result), pri kateri najprej na kratko opišite situacijo in kakšna je bila vaša vloga oz. za katere naloge ste bili zadolženi, kaj ste konkretno naredili, za konec pa ne pozabite omeniti še rezultata (npr. primer za samoiniciativnost: Na novem delovnem mestu sem opazila, da dokumentacija ni najbolje organizirana. Večina sodelavcev se je sicer znašla, a pri iskanju posameznih dokumentov so izgubljali čas. Samoiniciativno sem predlagala, da dokumente organiziram po jasnem sistemu. Sistem urejanja dokumentacije sem tudi zapisala v navodilih za sodelavce. Izkazalo se je, da je nov sistem celotnemu timu prihranil veliko časa).
Nasveti za vključitev na trg dela
• V življenjepis vključite izkušnje, ki ste jih pridobili med študijem (prostovoljstvo, raziskovalno delo, študijske izmenjave …). Prazen življenjepis brez formalnih in neformalno pridobljenih izkušenj lahko pusti vtis, da posameznik ni iskal oz. prepoznal priložnosti za pridobivanje konkretnih izkušenj, temveč se je posvečal »samo« opravljanju študijskih obveznosti. Samoiniciativnost pa je danes na vrhu seznama pričakovanih kompetenc.
• Naredite podrobno analizo oglasa, kar vam omogoči, da v prijavi dejansko odgovorite na potrebe in pričakovanja delodajalcev.
• Ne bodite pretirano samozavestni (v smislu, študij mi je dal vse potrebno znanje), da se ne bo zgodilo, da imate previsoka pričakovanja in niste dovolj prilagodljivi.
• Imejte razdelane cilje in vedite, česa si želite, kaj vas zanima, v čem ste dobri ali celo boljši od drugih.
• Pridobite informacije o podjetju, njihovih storitvah ali proizvodih, kar delodajalci na razgovoru tudi preverjajo.
• Spoznajte pravila poslovnega bontona, kar je še posebej pomembno, če boste na delovnem mestu imeli stik s strankami, naročniki.
• Obnovite znanje jezika, preverite pravopisna pravila, strukturo različnih (uradnih) besedilnih vrst itd.
• Bodite pripravljeni na konkretno preverjanje znanj na razgovoru (tuji jeziki, računalniška znanja in programiranje, poklicno specifična znanja).
Vir: Mesto mladih, 2019
