Virtualnost postaja neizpodbitno dejstvo sodobnega načina življenja. E-izobraževanje oziroma e-učenje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomočjo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije oziroma interneta.
Pravi pomen je e-izobraževanje dobilo prav z vzpostavitvijo učinkovitih načinov komunikacije prek interneta. Temu primerno pa se kažejo tudi tendence preoblikovanja formalnih izobraževalnih sistemov ter sistemskosti trga dela. Zaposlovanje tako postaja čedalje bo tesneje povezano z vseživljenjskim učenjem ter virtualnostjo, do katere lahko dostopa prav vsak.
Smo učeča se družba?
Pri iskanju zaposlitve bo veliko doprinesla naravnanost na vseživljenjsko učenje, »učeča se družba« bo prinesla razvoj v prihodnosti. Ne le, da lahko vpišete srednjo šolo s področja naravoslovja, fakulteto s področja družboslovja, pomembno je da se v vsem tem času naučite še mnogo več, spoznate nova področja, ste inovativni, širite obzorja širše of formalnih kvalifikacij in krepite delovne navade.
V raziskavi ZRSZ (2018) so kandidatom največkrat primanjkovale splošne kompetence kot so: računalniška pismenost, računske sposobnosti, bralne in pisne sposobnosti, znanje tujih jezikov, organizacijske sposobnosti, timska naravnanost, sposobnost za reševanje problemov, ustrezen odnos do strank, telesne sposobnosti ter poklicno specifična znanja. Na podlagi navedenega je jasno, da se že med izobraževalnim procesom usmerite v grajenje teh kompetenc, saj bodo odigrale veliko vlogo pri vaši zaposlitvi.
Izobraževalni sistem v prihodnosti
Zanimivo: Čez 10-20 let bo prihodnost precej drugačna, napovedujejo v Svetovnem gospodarskem forumu (WEF). Izobraževanje in učenje že sedaj v veliki meri poteka v virtualnih učilnicah, kar se bo v prihodnje zgolj še stopnjevalo s procesi optimizacije. Ponudba izpopolnjenih izobraževalnih programov pa bo sčasoma postala prepoznana tudi na institucionalni ravni, kjer boste lahko formalno izobrazbo pridobili kar preko spleta, z občutkom udeleženosti ter ocenjevanja v realnih učilnicah.
Obeti za prihodnost
V raziskavi WEF ugotavlja, da naj bi bilo v naslednjih letih ukinjenih kar 7,1 milijonov delovnih mest v 15 največjih razvitih državah in državah v razvoju – največ v pisarniškem in administrativnem delu. Napredek tehnologije je jasen, ugotavljajo v WEF, roboti bodo nadomestili ljudi na delovnih mestih, kjer je to mogoče, vprašljivo pa je prilagajanje človeka, zato bo v prihodnosti človeška fleksibilnost najpomembnejša. Ostajajo delovna mesta, ki so povezana s staranjem prebivalstva, zato bo postal vse bolj cenjen poklic povezan s pomočjo ljudem in skrb za njih. Na drugi strani pa napovedujejo, da bo nastalo okoli 2,1 milijona novih, še neodkritih, delovnih mest, predvsem na področjih računalništva, matematike, nano- in biomedicina.
Najbolj iskani bodo programerji, računalničarji, kemiki, farmacevti, zdravniki, dermatologi, lepotni kirurgi, svetovalci za prehrano, zobozdravniki, zdravstveni delavci in negovalci na domu. Povpraševanje bo večje za višje izobražene kot so inženirji strojništva, gradbeništva in elektrotehnike.
Vir: World European Forum, Zavod RS za Zaposlovanje