Stres predstavlja vzorec primarnih reakcij, ki so v preteklosti ljudem pomagale preživeti, v sedanjosti pa zaradi prevelike pojavnosti povzroča težave in je vzrok številnih bolezni.
Večina vzrokov za stres pri delu izhaja iz delovnega okolja in so posledica delovnih obremenitev, delovnih razmer, prekomernega dela, organizacijske strukture, klime, kulture ter vloge in odgovornosti na delovnem mestu, medsebojnih odnosov in sprememb v organizaciji.
Raziskave kažejo, da se največ stresa pojavlja pri delu, kjer zaposleni niso sposobni izpolniti pretiranih delovnih zahtev in prenesti pritiskov zaradi pomanjkanja znanja, sposobnosti in podpore ostalih zaposlenih. Če so delavci sposobni izpolniti delovne zahteve, če imajo potrebno znanje, če imajo nadzor nad delom, ki ga opravljajo in če imajo določeno stopnjo odločitev pri delu, je manj možnosti, da pride do stresa.
Posledice stresa pa ne vplivajo samo na posameznika, temveč tudi na podjetje in njegovo poslovanje ter seveda družbo kot celoto. Stres na organizacijskem nivoju prepoznamo po sledečih simptomih: visoka raven absentizma, visoka fluktuacija zaposlenih in večje število delovnih nesreč.
Zmanjša se stopnja produktivnosti, pojavijo se slabši odnosi ter konflikti. Poslabšata se komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi, pri njih prihaja do zmanjšanja motivacije, ravno tako se zmanjšajo kreativnost, fleksibilnost in inovativnost. Pri zaposlenih se prav tako zmanjša občutek pripadnosti družbi, kar se odraža v neupoštevanju delovnih procedur, zamujanju na delo, dolgih delovnih odmorih, zmanjšanju spoštovanja delodajalčeve lastnine, poslabšanju storitev…
Stroški, kot posledica stresa zaposlenih, so naslednji:
• Stroški bolniških dopustov, ki nastanejo zaradi pojavnosti s stresom povezanih bolezni in poškodb,
• Stroški odškodninskih zahtevkov zaposlenih, ki lahko dokažejo, da se jim je poslabšalo zdravstveno stanje ali znižala kvaliteta življenja zaradi pojava delovnega stresa,
• Stroški zaradi izgube ugleda in poslovnih izgub kot posledica negativne publicitete, ki spremlja primere delovnih nesreč, šikaniranj, nadlegovanja in diskriminacije,
• Organizacijski in managerski stroški, povezani z obrambo pred pritožbami o doživljanju stresa ter posredovanj za njegovo zmanjšanje,
• Stroški zaradi pojava zaskrbljenosti, zmanjšanja morale in motivacije, ko zaposleni ugotovijo, da se je sodelavcem zaradi izpostavljenosti stresu poslabšalo zdravstveno stanje.
Stres se ne pojavlja le pri določenih delovnih mestih, sektorjih in poklicih, temveč imajo vsi poklici, sektorji in industrije v sebi potencial stresa. Vodje, managerji in posamezniki morajo poznati stroške, povezane s stresom, ter razumeti prednosti poznavanja, odkrivanja in odpravljanja stresa v organizaciji.
Stres se pogosto pojavlja ob pomanjkanju svobode odločanja in kontrole. Zaposleni predvsem doživljajo stres, ker ne vedo, kaj organizacija pričakuje od njih, kako naj izvedejo delovne naloge, kako naj ravnajo v konfliktnih situacijah in kako naj razvrščajo naloge po pomembnosti. Tako negotovost je mogoče zmanjšati tako, da se omogoči sodelovanje zaposlenih pri odločitvah, ki zadevajo izvedbo njihovih delovnih nalog. Zaposleni, ki sodelujejo pri odločanju, so hkrati bližje virom informacij o spremembah, zato se jim tudi lažje prilagajajo.
Ljudje bi morali sami pri sebi ugotavljati količino stresa, kateri so izpostavljeni, kajti še posebej daljša izpostavljenost stresu lahko temeljito načne naše zdravje in zmogljivosti. Glavni pokazatelji izpostavljenosti stresu so:
• pogosti glavoboli,
• utrujenost,
• raztresenost,
• razdražljivost,
• napadalnost,
• prebavne motnje,
• razbijanje srca oz. povečan utrip,
• uživanje preveč ali premalo hrane,
• nečista koža.
Ko prepoznate znamenja stresa, ukrepajte takoj. Tu je 12 nasvetov, kako se ubraniti stresa na delovnem mestu:
1. Pokažite svoja čustva! Ne zatirajte svojih občutkov!
2. Vzemite si čas za družabno življenje! Ne odpovejte se konjičkom in prostemu času!
3. Ne odlašajte! Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj!
4. Prerazporedite dolžnosti! Ne mislite, da morate vse opraviti takoj!
5. Naučite se reči NE! Ni potrebno, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo!
6. Privoščite si redne odmore za kavo, kosilo, klepet…
7. Ne delajte nadur!
8. Ne postanite zasvojeni! Vzdržite se zasvojenosti od alkohola, cigaret in hrane!
9. Služba in dom naj bosta ločena! Službenega dela ne jemljite domov!
10. Ne bodite perfekcionist! Tudi 80 odstotni rezultat je dober rezultat!
11. Prosite za pomoč! Če imate probleme, jih zaupajte kolegom.
12. Ne pozabite, da je služba le služba!
Vir: Psychology today, 2019
