16
Mar

Zaposlovanje: katera oblika sodelovanja je najbolj ugodna?

V obdobjih sezonskega zaposlovanja je nemalokrat potrebno poseči po kadrovskih okrepitvah. Časnik Finance je tako v sodelovanju z računovodsko - svetovalno hišo Unija Consulting pripravil pregled in izračunal stroške pri različnih oblikah delavcev. Računovodska hiša je v obzir vzela izplačilo delojemalca 1.000 evrov mesečno, kar predstavlja znesek, ki ga zaposleni prejme na svoj račun.

 

Potrebno je paziti na elemente delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem pri katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Na to področje so pri nadzorih pozorni tudi delovni inšpektorji, ministrstvo za delo pa pripravlja tudi ukrepe v boju proti prekarnosti. Razen razbremenitve regresa (bruto izplačilo do višine povprečne slovenske plače je po novem enako netu) in pa delne razbremenitve božičnic (pričakuje se sicer predlog za dodatno razbremenitev nagrajevanja uspešnosti), ostajajo drugi stroški dela več ali manj za zdaj nespremenjeni.

 

V nadalje so predstavljene različne oblike sodelovanja ter z njimi povezani stroški ob izplačilu 1.000 evrov, delavcu neposredno na račun:

 

• Podjemna pogodba – Podjemna pogodba je za četrtino dražja od redne zaposlitve. Izračuni, ki jih je pripravila Unija Consultinga, prikazujejo podjemno pogodbo kot najdražjo obliko zaposlovanja. Strošek za podjetje v tem primeru znaša 2.200 evrov (ob predpostavki, da je delavec zavezanec po 18. členu ZPIZ-2 in da ni zavarovan po drugih osnovah).

 

• Upokojensko delo - Med dražjimi so tudi upokojenci, ki bi delali prek instituta začasnega in občasnega dela upokojencev, prav tako pa so pri njihovem delu omejitve v zvezi z mesečnim številom ur in letnim zaslužkom. Ravno v tem obdobju vlada pripravlja spremembe ZPIZ-2, po katerih bi lahko upokojenci delali in hkrati bili zaposleni torej, prejemali plačo in vsaj pol pokojnine. V prvih treh letih po izpolnitvi pogojev bi tako delavec poleg polne plače prejemal 50 odstotkov starostne pokojnine (v tem obdobju bi se ugodneje vrednotil tudi odmerjeni odstotek za prihodnjo pokojnino). V četrtem in vseh nadaljnjih letih pa bi zaposleni prejemal celotno starostno pokojnino in polno plačo. Spremembe naj bi začele veljati s prihodnjim letom.

 

• Samostojni podjetnik, s.p. in izplačilo prokure - Najugodnejše oblike za podjetje so najem storitev s.p., izplačilo prokure oziroma izplačilo po poslovodni pogodbi. Seveda je odvisno od tega, za kakšno delo gre. Izplačilo prokure je namreč možno, ko prokurist le zastopa podjetje, torej se obračuna dohodek po pogodbi o zastopanju. Podobno je tudi pri izplačilu po poslovodni pogodbi, kjer mora iti za izplačilo za vodenje poslov in ne za opravljanje dela.

 

• Študentsko delo - Poleg omenjenih je za podjetje med ugodnejšimi oblikami dela najem študenta – za izplačilo 1.000 evrov bi bil delodajalec primoran plačali 1.671 evrov. Vendar ob tem na Uniji opozarjajo, da primerjalne vrednosti variirajo, saj se dohodki obdavčijo tudi na letni ravni po splošni dohodninski lestvici tako, da je končni neto izkupiček lahko precej drugačen.

 

Ministrstvo za finance pripravlja tudi novo davčno reformo in sicer z namenom razbremenitve obdavčitve dohodkov predvsem srednjega razreda. Z novo davčno reformo, ki bi v veljavo vstopila s prihodnjim letom, bi povečali olajšave ter uvedli ugodnejše dohodninske razrede. Poleg razbremenitve regresa po predlogu davčne reforme, nova dohodninska lestvica zvišuje meje vseh razredov in ob tem znižuje stopnjo drugega razreda s 27 na 26 odstotkov, tretjega pa s 34 na 32 odstotkov. Hkrati pa povišuje tudi splošno (s 3.303 na 3.500 evrov na leto) in dodatno olajšavo (s 6.519,82 na 6.717,12 evra).

 

Vir: Unija Računovodska hiša in Časnik Finance

Nazaj na blog