Trg dela se v zadnjih letih korenito spreminja. Sodobna družba narekuje spremembe z razvojem ekonomije ter določa socialne kriterije. S tem pa inducira vedno nova povpraševanja ki se projicirajo tudi na trg dela. Zahteve se zaostrujejo zaradi trenda rasti informacijske tehnologije, digitalizacije ter trajnostnega razvoja. Zato se v naslednjih desetletjih napovedujejo ostra preoblikovanja delovnih mest ter trga dela samega.
Nagel porast digitalizacije ustvarja pomembne strukturne spremembe na trgu dela. Trg dela postaja v večini držav polariziran zaradi neusklajene ponudbe in povpraševanja. Delež služb za visoko kvalificirane poklice se hitro veča, medtem ko je rast služb za manj kvalificirane poklice manjša, delež služb srednje kvalificiranih poklicev pa se zmanjšuje.
V zadnjem desetletju je bilo v državah OECD skoraj polovica delovnih mest ustvarjenih v digitalno intenzivnih panogah. Pojavljajo se nevarnosti glede tokratne sestave trga dela in same zaposlenosti. 14 odstotkov služb bo v prihodnjih 15 do 20 letih izginilo zaradi avtomatizacije, približno 32 odstotkov pa se jih bo precej spremenilo, saj bodo individualne naloge avtomatizirane.
Po napovedih Gospodarske zbornice Slovenije obeti za leto 2020 le niso tako slabi. V tem letu naj bi se panoga logistike in transporta povečala za 2 odstotni točki, zaradi pretovarjanja blaga pa naj bi se potrebe po tovornem prometu nekoliko povečale. Zaposlovalo se bo skladiščnike, viličariste in skladiščne manipulante. Pričakuje pa se tudi višja potreba po iskanju tovornih voznikov, strojnih tehnikov in inženirjev logistike.
Glede na to, da se gradbeništvo na domačem počasi zaustavlja, Slovenija še vedno predstavlja sorazmerno velik delež izvoza dela v tujino. V Avstriji in Nemčiji tako še vedno zaposlujejo gradbene delavce, tesarje, cevarjev ter železokrivce.
Zaradi konkurenčnosti in tehnološkega razvoja bo elektroindustrija še vedno slonela predvsem na krilih izvoza v tujino, kjer se bo pospešeno zaposlovalo inženirje, elektrotehnike in električarje.
Kovinska industrija bo zaradi 2 odstotnega porasta tehničnih industrij v Evropi še vedno ostala globalni izvoznik v tujino ter zaposlovala inženirje, železarje, upravljalce CNC-strojev, varilce, cevarje in ključavničarje.
Kljub porastu spletnega nakupovanja bo trgovina na drobno še vedo napredovala saj se povečuje zasebna poraba prebivalstva. Nakupovalna izkušnja ostaja bistvenega pomena, zato se bo še posebno zaposlovalo uspešne marketerje ter strokovnjake za prodajo in finance.
Zaradi višanja svetovne natalitete in staranja prebivalstva pa se beleži visoko povpraševanje po farmacevtskih izdelkih in bioloških zdravilih, zdravilih in drugih povpraševanje po farmacevtskih izdelkih, kar obeležuje izjemno rast farmacevtske industrije.
Rast informacijsko-komunikacijske tehnologije (predvidena 5 odstotna rast v 2020) pa z razvojem umetne inteligence, strojnega učenja ter obdelave podatkov pa izraža potrebo po zaposlovanju čedalje več IT strokovnjakov, programerjev in razvojnikov.
V Sloveniji bo v prihodnjih 15 do 20 letih avtomatizacija vplivala na dobro polovico delovnih mest. Avtomatizacija bo po napovedi ogrožala četrtino delovnih mest, vendar bo hkrati pomembno spremenila še približno 27 odstotkov delovnih mest pri nas.
Zaradi staranja prebivalstva se pričakujejo čedalje večje potrebe po poklicih, ki so povezani z oskrbo in nudenjem pomoči ljudem.
Napovedano pa je tudi ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem na področjih računalništva, matematike, nano in biomedicine ter kreativnih industrij.
Napredek tehnologije je jasen, saj bodo po napovedih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), roboti nadomestili ljudi na delovnih mestih, povsod kjer bo to mogoče. Ob tem bo najbolj vprašljiva sposobnost prilagajanje človeka, zato bo posameznikova fleksibilnost postala ena izmed najpomembnejših kompetenc.
V naslednjih desetletjih bodo najbolj ogrožena delovna mesta v predelovalnih dejavnostih, kjer je narava dela pogojena s ponavljajoči se procesi. Vendar varni ne bodo niti delavci, ki so zaposleni v pisarniških in administrativnih storitvah.
Še vedno bodo problematična rutinska delovna mesta, kjer deluje nekvalificirana ali nizko kvalificirana delovna sila, ki je plačana minimalno.
Rešitev ali nujno zlo bo vlagati v izobraževanje nizko in srednje kvalificiranih delavcev. Številni delavci namreč niso pripravljeni na nove oblike služb. Kar šest od desetih delavcev denimo nima dobro razvitih osnovnih računalniških veščin.
Analiza OECD kaže, da podjetja v izobraževanja in usposabljanja manj kvalificiranih delavcev ne vlagajo dovolj. Le 20 odstotkov manj kvalificiranih delavcev se namreč udeležuje usposabljanj, medtem ko je delež med visoko kvalificiranimi 60-odstoten.
V raziskavi ZRSZ (2019) so kandidatom največkrat primanjkovale splošne kompetence kot so: računalniška pismenost, računske sposobnosti, bralne in pisne sposobnosti, znanje tujih jezikov, organizacijske sposobnosti, timska naravnanost, sposobnost reševanja problemov, ustrezen odnos do strank, telesne sposobnosti ter poklicno specifična znanja.
Izzivi v slovenskih podjetjih so pri zavedanju o potrebi po merjenju izvajanja strategije na področju industrije 4.0, predvsem zaradi pomanjkanja znanja, kompetenc in usposobljenosti. Izziv so tudi kompetence zaposlenih, ki v veliki večini ne zadostujejo, hkrati pa se pojavlja nerazumevanje na področju ne tehničnih kompetenc, kot sta sistematični pristop in razumevanje procesa.
Glede na starostno strukturo delavcev bo avtomatizacija najbolj prizadela mlade in starejše zaposlene. Starejše zaradi pomanjkljivih znanj ter zmožnostmi prilagajanja, ter prekvalificiranih mladih, ki se zatekajo v proizvodna dela. Mladi pogosto ob študiju opravljajo manj kvalificirana dela, ki jih avtomatizacija najbolj ogroža, zato bo potrebno poiskati nove poti pridobivanja delovnih izkušenj že v času študija. Takoj ob vstopu na trg dela namreč mladi mnogokrat ne najdejo dela iz svojega področja, zato se zadovoljijo na delovnih mestih, za katera so prekvalificirani. Kljub temu, da situacija deluje finančno sprejemljiva (podobno plačilo v proizvodnji kot storitvah), so ti na dolgi rok slabše plačani.
Čeprav še vedno v večini držav prevladuje zaposlitev za polni delovni čas in za nedoločeno obdobje, se v zadnjih nekaj letih veča delež pogodb za določen čas kot tudi ostalih oblik netipičnih zaposlitev. Atipična oblika zaposlitve je predstavlja vsako obliko, ki se oddaljuje od zaposlitve za polni delovni čas. Predstavljajo jo vsakršno agencijsko delo, pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pogoste s krajšim delovnim časom, avtorske pogodbe, samozaposleni ter študentsko delo.
Dobra desetina delavcev na območju OECD dela na podlagi začasne pogodbe o delu, še vedno pa se pojavlja delež delavcev (pol do tri odstotke), ki opravljajo projektno delo ter sodelujejo po potrebi, ko so vpoklicani za delo.
Socialni dialog je pomemben, saj bo v prihodnosti še vedno predstavljal pomemben institut, s katerim se bodo podjetja lahko ustrezno prilagajala demografskim in tehnološkim izzivom – od usklajevanja plač (tudi za netipične oblike dela), delovnega časa do organizacije dela in ne nazadnje tudi delovnopravne zakonodaje.
Tudi pogajanja glede določitve novih kolektivnih pogodb ter sprememb v plačnih razredih so vezana na povezovanje delavcev v sindikalna združenja, ter doseganja dialoga z vlado, zato bodo povezovanje ostaja pomemben člen na trgu dela. V ospredje pa prihajajo tudi diskusije o prekarnem delu, ki v Sloveniji ostaja aktualna tematika reševanja.
Spričo hitrim tehnološkim spremembam, razvojem nekaterih industrij ter zatonom drugih, so bile organizacije prisiljene najti rešitev v vseživljenjskem izobraževanju, da bi lahko zagotovile konkurenčnost na trgu. Zaposlovanje prihodnosti bo po napovedih temeljilo na pomenu usposabljanja ter vseživljenjskega učenja. Usposabljanja na delovnem mestu bodo postala standard, saj se bo pričakovalo aktivno prilagajanje potrebam na trgu dela. Tako bosta ključnega pomena proaktivnost ter motivacija zaposlenih za pridobitev novih znanj ter izkušenj. Zaposleni pa bodo morali postati pripravljeni zamenjati več služb v svoji karieri. Kljub formalni podlagi se bo mnogokrat dogodilo, da bodo bili zaposleni primorani prehajati tudi med lastnimi poklici.
Razvoj informacijske tehnologije omogoča prostrano širitev informacij ter s tem pomembno vpliva na razvoj družbe. Ljudje dvigujejo stopnjo zavesti ki vodi v razširitev vrednot ter poglobljenega zavedanja. V ospredje prihaja zmožnost hitrega prilagajanja okoliščin ter spremenljivim okoljem, kar spodbuja k razvoju novih vrednot, ustvarjalnosti in spretnostim, ki jih ljudje potrebujejo skozi življenje.
Virtualnost postaja neizpodbitno dejstvo sodobnega načina življenja. Temu primerno se prilagajajo načini izobraževanj in usposabljanj. Vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih kanalov preko interneta so začeli odpirati vrata razvoju celotnih programov e-izobraževanj, ki postajajo čedalje bolj dostopna. Temu primerno pa se kažejo tudi tendence preoblikovanja formalnih izobraževalnih sistemov ter sistemskosti trga dela. Zaposlovanje tako postaja čedalje bo tesneje povezano z vseživljenjskim učenjem ter virtualnostjo, do katere lahko dostopa prav vsak.
Za AGADO piše: Sanja Končan
Viri: Zavod RS za zaposlovanje, World Economic Forum, OECD.org, Časopisnik Finance
